7. KVALIFIKACIJA TEORIJ zavraanje nasprotnih pogledov, eprav prav empirino ni mogoe dokazati sprejemljivost doloene hipoteze.

Zato se zastavlja vpraanje, kaj je merilo Teorija je preprosto opredeljena kot skupek loginih in empirinih za medsebojno povezanih ugotovitev, ki razlagajo preuevani pojav. Teorije se presojo napredovanja kriminolokega znanja. Napredovanje je odvisno v bistvu od politinih dogodkov. Pozitivistini projekt se namre sesuje takoj, nanaajo na znanstveno zasnovane razlage in morajo izpolnjevati doloene ko se odpovemo dogmi o absolutni naravi predmeta (eno bistvo in identini pogoje glede empirine preverljivosti. Zato so tako obsene in splone. vzroki) . Opisovanje sociolokih teorij o vzronosti kriminalitete bi bilo Da bi bile teorije sprejemljive, se morajo skladati s temeljnimi dejstvi o pomanjkljivo, e bi pozabili na vpliv ikake kriminoloke ole. Prizadevanja pojavu. Najbolj pogosta kritika, ki leti na teorije je, da zoijo doloen pojav znanstvenikov so bila usmerjena v zdruevanje ugotovitev raziskav o kriminalni statistiki. Obdobje ikake ole so imenovali tudi zlata leta na minimum. Kar sprejmemo v teoriji kot pravilno, je obiajno tisto, kar dopolnjuje nao lastno teorijo o doloenem pojavu. Podatki imajo lahko za amerike sociologije. Ena izmed tez ikake ole je bila, da je loveko vedenje posledica socialnih dejavnikov in dejavnikov v okolju, ne pa posledico sklepanje, da je doloena etnina skupina sinonim za organizirano genetske strukture. Izraz ikaka ola oznauje zbirko razlinih kriminaliteto. Teorijam je mogoe oitati pretirano posploevanje in socialnopsiholokih in urbanistinih sociolokih teorij. Pomembni mejniki v poenostavljanje preuevanih pojavov. razvoju ikake ole in njeni prispevki na podroju kriminologije: pred Preuevanje kriminalne etiologije ni preuevanje suhoparnih, abstraktnih ikako olo je bilo najve raziskav usmerjenih v iskanje zveze med teorij, ampak loveke narave, motivov, duevnosti, socialnih pogojev in kriminaliteto in biolokimi dejavniki; V zgodnjem obdobju sociologije na univerzi v Chicagu je zaslediti vplive nemke in francoske socioloke ole, ki razmer, ekonomskih dejavnikov. Lahko je enako vznemirljivo kot leposlovje, sta vplivali na preuevanje socialnih in kulturnih vidikov lovekovega filmi in televizijske oddaje. Teorijo kriminologije je treba primerjati z vedenja; Temeljno izhodie ikake ole je bilo, da so ljudje drubene ivali drubeno stvarnostjo in jo tudi uporabljati. in da je lovekovo ivljenje posledica drubenega okolja. Kulturne vrednote in usmerjevalci lovekovega vedenja so izkljuno rezultat dejavnikov 8. ODNOS KRIMINOLOGIJE DO DRUGIH VED drubenega okolja. Kriminologija je tesno povezana s kriminalno politiko, ki je teoretina in praktina disciplina, ki prouuje kriminaliteto kot masovni in individualni 11. STRUKTURNO NASILJE Ideja strukturnega nasilja je najverjetneje stara toliko kot samo pojav. Po Pluralistini koncepciji tvori kriminologijo ve znanosti, ter predstavlja sinonim oziroma skupno ime za vse te znanost kot znanstvene znanstveno preuevanje konflikta in nasilja, dejanski koncept pa je v podroje mirovnih tudij vnesel Galtung. Strukturno nasilje je nasilje, ki discipline, ki se v kriminologijo parcialno vkljuujejo kot na primer ga povzroajo drubene in ekonomske nepravinosti, kar pomeni teoretina antropologija, teoretina kriminologija (kriminalna antropologija, zmanjano stopnjo zadovoljitve lovekovih potreb in kvalitete ivljenja kriminalna psihologija, kriminalna sociologija, kriminalna psihiatrija in pri marginaliziranih skupinah. Osnovna znailnost je poddomena, da ne penologija). V zgodovini so se s pojmom kriminologije ukvarjali nekateri moremo natanno doloiti akterja, povzroitelja nasilja. Po Galtungovem izmed pomembnih teoretikov, kot je Hipokrat, ki je doloal vpliv emocij na mnenju gre za drubeno nepravinost. loveka, klasifikacijo karakterjev glede na temperament (sangvinik, kolerik, melanholik in flegmatik). Platon je imel idejo, da morajo Kazenski zakoni imeti predvsem preventivni karakter in vplivati na razum loveka in ne samo da vzbujajo strah pred kaznijo. Cilj kriminalne politike ni zastraevanje 12. ANTROPOLOKI POZITIVIZEM temve tudi prevzgoja. Razlikoval je med psiholokimi (endogenimi) in fiziolokimi (eksogenimi) vzroki kriminalitete. Psiholoki vzroki so odraz Socioloke teorije lahko razdelimo glede na to ali naj uvrstimo socioloke bolne due in posledica psihinega nereda. Loil je tudi dejanja pod pojave med naravoslovne ali ne. To sta pozitivizem in historizem. vplivom strasti, neznanja in hedonistinih teenj ter pohlepa loveke Pozitivizem se deli na biologizem (drubeno ivljenje po analogiji s tistim narave. kar velja v ivi naravi) in na metodoloki perfekcionizem (ki je navezan Kriminologija je sintetina znanost, ker povezuje rezultate posebnih na matematiko in statistiko). Glavni predstavnik antropolokega disciplin v logino zakljueno celoto, kar daje multidisciplinarni metodi pozitivizma je Cesare Lombroso, ki je znan kot oe moderne posebno kvaliteto, zaradi katere ima kriminologija znaaj avtonomne pozitivistine kriminologije. V tem asu je imela biologija moan vpliv na razvoj druboslovja. Ta vpliv se je kazal v uporabi analogij in v znanosti. terminologiji ter uporabi naela evolucije. Lombroso se je oprl na Darwinovo evolucijsko teorijo pri razlagi storileve narave. Trdil je, da se 9. AMERIKE NOVEJE TEORIJE storilci kot loveka bitja razvijejo iz ivalskih vrst in da zaradi Tukaj gre v bistvu za teorijo amerike nove desnice in sicer se oznaka nedokonanega razvoja ostanejo primitivni, zaostali in mutanti. nova desnica nanaa na raznovrstna intelektualna in politina gibanja. Zanje je znailno zavraanje marksistino socialistinega pogleda na svet, Prestopnik je predvsem produkt biolokih sil in niesar ni mogoe storiti, da bi rojenega zloinca spremenili. Bolj je poudarjal pomen dednih doktrin o socialnem determinizmu, zamisli o drubenem nartovanju in dejavnikov kot pa dejavnikov okolja, ki jih je priznaval v manji meri. dravnem intervencionizmu. Tame uvra v to skupino rasizem, faizem, Lombrosov glavni prispevek h kriminoloki teoriji je med drugim teorija o sociobiologijo, moralno veino, kranski fundamentalizem, atavizmu. Lombroso je menil, da so storilci kaznivih dejanj primitivni antisocializem, antikomunizem, ponovno obujeno klasini liberalizem in osebki z doloenimi prikrajanostmi v telesnem in duevnem razvoju. Bil tradicionalni konservatizem. Obenem opozarja, da je nova desnica zelo je tudi prvi klinini kriminolog, ki je pregledoval, meril in ocenjeval resnini pojav, iz katerega so se v zadnjih desetletjih razvile tevilne ole lobanje in dele telesa storilcev KD. Razvil je kriminalno tipologijo, saj je miljenja. vse novodesniarske miselne usmeritve poudarjajo svobodo Lombroso storilce kategoriziral v epileptoidne, duevno bolne, rojene in svobodo podjetnikega tekmovanja na trgu in trgovanja, pravinost, prilonostne storilce. Prilonostne storilce pa je razdelil e v odgovornost, individualizem, ambicioznost, zasebno lastnino in prosti trg. psevdokriminalce, kriminaloidne osebe, storilce iz navade, storilce iz Tame loi 4 smeri v polju amerike kriminologije Nove desnice in sicer strasti in politine storilce. Sodobni bioloki pozitivizem pa se danes libertarsko kriminologijo, ekonomistino kriminologijo, konservativno ukvarja z novimi koncepti, kot so genetika in delovanje kriminologijo in desni realizem. nevrotransmitarjev, ter sloni na spoznanjih sodobne medicine in Libertarska kriminologija. Libertarci izhajajo iz aristotelovske teorije o naravnem pravu. loveka pojmujejo kot razumno bitje s svobodno voljo, ki predvsem nevropsihiatrije. jo sme omejevati zgolj prepoved nasilnega poseganja v ivljenje, svobodo 1. KLASINA TEORIJA IN NJENE IDEJNE ZNAILNOSTI in lastnino. Za njih je zloin zgolj nasilen napad ali poseg v lastnino drugega Klasina kriminologija je elela izoblikovati uinkovit sistem loveka. Takno pojmovanje, kaj bi morali teti za zloin , v bistvu zelo omeji moralno in politino upravien obseg kazenskega prava. Iz tega nujno prepreevanja drubeno najnevarnejih dejanj. Storilca je treba odvrniti od ponovitve prestopka, vse mone krilce pa je treba prestraiti do te odpadejo vsi zloini brez rtev uivanje prepovedanih drog, prostitucija, mere, da ne bodo sledili prestopnikovemu zgledu ali podlegli podobni pornografija, pijanevanje in inkriminirane oblike spolne nemorale. skunjavi. Kaznovanje mora uinkovati na posameznikovo duo in to Libertarci nasprotujejo "e skoraj socialistini" dravi blaginje, ki naj bi predvsem z ustrezno manipulacijo psihinih idej. V glavah ljudi mora ustvarjala drubeni podrazred, kulturno revino. Drava blaginje vzpostaviti trdno povezavo med zloinom, ki obeta ugodje in kaznijo, ki viktimizira "potene in delavne" revee, ker zajema iz njihovih skrajno povzroa boleino. Vsaki ko posameznik pomisli na zloin ali si ga omejenih sredstev in jih nakazuje "nepotenim, neodgovornim in lenim reveem"libertarci nasprotujejo ideologiji in praksi rehabilitacije/tretmana, zaeli, se mu mora v zavesti takoj prikazati straljiva podoba kazenske sankcije. Bistveni cilj klasine kriminologije je zasnovati novo politiko do e da stigmatizira, dehumanizira, degradira obsojence in kri njihove dravljanske pravice. Tak sistem namre predpostavlja, da je storilec bolna kriminalitete. Nujno je oblikovati kazenski zakon, ki bo na storilce KD deloval tako,da jih bo odvraal od povratnitva. Najpomembneje v oseba, ki jo treba ozdraviti njene kriminalnosti => storilca razvrednoti kot klasini teoriji je bilo to, da je kazen za neko dejanje doloena in odgovorno loveko bitje s svobodno voljo Pomembna je tudi ekonomistina kriminologija. Ekonomski neoliberalci zapisana. izhajajo veinoma iz ikake ole. Ekonomisti vidijo v storilcu ekonomskega Vpliv klasine kriminologije se kae v miselnosti, da je posameznik kriv samo za dejanje, ki mu je bilo dokazano in za to dejanje mora biti subjekta, ki je racionalen in e najbolj podoben vestnemu raunovodji, saj izreena sankcija, vrsta in obseg sankcije sta odvisna od KD. Klasina nenehno preraunava prednosti in stroke lastnih dejanj. Storilec si stalno ola je prvi poskus razmiljanja o vzrokih kriminalitete in poudarjanja prizadeva dosei najveje mone koristi, na krivo pot ga zanese razumna pomembnosti kriminalitete kot drubenega problema. ola je zrasla iz izbira. Prouuje kriminalno kariero, kot rezultat spoznanja, da se kriminal splaa. Zavzema se za zastraevanje po principu ponudbe in posploevanja. razsvetljenstva, ki je poudarjalo optimizem, jasnost, razum, strpnost, humanizem in preprianje, da so vsi loveki problemi reljivi. Vodilna Kazen naj demotivira storilce, da dosegajo korist po kriminalni poti. teoretika klasine ole sta bila Beccaria in Bentham. Najpomembneja dediina klasine ole so naslednja preprianjalovekovo vedenje je storilec si stalno prizadeva dosei najveje mone koristi zase posledica svobodne voljestorilci so odgovorni za svoja dejanja => e se odloi za kriminalno kariero, tega ne stori, ker je duevno bolan, obseg kriminalitete je mogoe zmanjati z zadostno koliino boleine, ki jo kot posledico KD utrpi storilec ampak zato, ker ugotovi, da se mu to splaa => na krivo pot ga zanese namen kaznovanja je zastraevati potencialne storilce, da ne bi stopili na razumna izbira kriminalno pot konzervativna kriminologija je poudarjena primarnost zakonitosti in reda vrsta in koliina boleine, ki se jo naloi storilcu KD, naj bo v sorazmerju ( low and order ) in klasien nauk o namenu kaznovanja. Poudarek na vejo s storjenim dejanjem vlogo kazenskega prava, ki naj odvraa ljudi od kriminalnega vedenja in kaznovanje je lahko uinkovito, e hitro sledi storjenemu zloinu, e je krepi drubeno solidarnost ter stigmatizira kriminalno vedenje. Spotovanje zanesljivo in e ima utilitarno funkcijo svetosti ivljenja - taljonsko naelo. Kazensko pravo naj odvraa od 2. TEORIJA ETIKETIRANJA IN INTERAKCIONIZEM kriminala, po drugi strani pa krepi moralno solidarnost in stigmatizira kriminalno vedenje. Konzervativci so zagovorniki smrtne kazni, v njej vidijo INTERAKCIONIZEM: znamenje da drava spotuje svetost ivljenja skadno s talionskim naelom. najpomembneji teoriji simbolinega interakcionizma sta teorija Zato oznaujejo odpravo kazni kot hudo napako, sodobna druba naj bi bila razlinih druenj oz. diferencialne asociacije in teorija etiketiranja. namre preve soutna do kriminalcev in namenja premajhno pozornost Simbolini interakcionisti raziskujejo procese spreminjanja posameznika trpljenju rtev.Zahteva prepoved vseh oblik odklonskega vedenja, zavzema v storilca KD. Zagovarjajo tezo, da simboli, ki se jih nauimo in se za vejo vlogo kaznovanja. Naj se kriminalitete ne bi dalo izkoreniniti uporabljamo, pomagajo pri razumevanju resninosti. Bistvo simbolinega mono pa je veje aznovanje prestopnikov. Zato so potrebne dalje kazni, interakcionizma je, da ljudje stopamo v razlina razmerja, v katerih smrtna kazen, izgon, hini zapor.. Predsodek da so manj inteligentni bolj vplivamo drug na drugega => za vsakega od nas ni pomembna le nagnjeni k kriminalu. podoba, ki jo imamo sami o sebi ali o kaki stvari, marve je pomembno tudi, kaj drugi mislijo o nas. Splona naela teorije simbolinega Cohen razlikuje dve vrsti konzervativizma, tradicionalni model in interakcionizma so: nekonzervativni model. Tradicionalni model poudarja primarnost simboli, ki se jih nauimo in jih uporabljamo, postanejo naa drubena zakonitosti in reda in se zavzema za klasini nauk o namenih kaznovanja, resninost vzroke za kriminalno vedenje vidi predvsem v sploni oslabitvi posameznikova opaanja in zaznave razlinih situacij so vzrok za tradicionalnih uteleenj avtoritete. Nekonservativni model je bolj njegovo vedenje pragmatien in dovzeten za znanstveno verificirane politine alternative, Teorija etiketiranja pravi, da kriminaliteto ustvarjajo pripadniki drube, ki blizu mu je zamisel o selektivnem omogoanju in situacijska prevencija. doloene posameznike definirajo, etiketirajo in stigmatizirajo kot Desni realizem izhaja iz preprianja, da je politika dravnega poseganja v deviante. Etiketa, ki jo posameznik pridobi, postane njegova znailnost, drubeno ivljenje spodletela saj drava blaginje ni ustvarila tistega, kar je vse ostale lastnosti pa postanejo za drubo nepomembne, saj opazijo in obljubljala in kar je javnost od nje priakovala, uinki dravnega upotevajo le etiketo. Po tej teoriji postane dejanje odklonsko ele, ko ga intervencionizma pa so bili vasih celo kontraproduktivni. Predstavnik druba oznai za odklonskega. Kljuni pojmi, s katerimi teorija desnega realizma je Wilson, ki vzroke za kriminalno vedenje vidi v etiketiranja razlaga odklonskost, so degredacijski obred, drubeno neustrezni socializaciji v otrotvu . Wilson pojasnjuje dolgorone trende ogledalo jaza, stigma ter primarna in sekundarna odklonskost. gibanja kriminalitete s 3 kljunimi dejavniki, kot so dele mladostnikov DEGRADACIJSKI OBRED KAZENSKI POSTOPEK: proces, v katerem je mokega spola v populaciji => ti so bolj nagnjeni k agresivnemu vedenju in oseba izloena iz drube in oznaena kot kriminalna => obstaja 8 kratkoronemu razmiljanju, spremembe v strukturi prednosti in strokov, korakov v deradacijskem obredu: 1.posameznik mora biti oznaen kot ki so povezani s kriminalnim vedenjem in ire drubene in kulturne drugaen, 2. obtoen mora biti kot prestopnik, 3. obtoevalec mora imeti spremembe => vplivajo na to, v kolikni meri posameznik ponotranji javni vpliv, 4. obtoba mora biti sprejeta kot podpora javno sprejetim predanost k samokontroli. vrednotam, 5. toitelj mora pokazati, da se nima namena maevati kritelju, 6. toitelj mora podpirati javne vrednote, 7. toitelja je treba dojeti kot osebo, ki z obtoenim ni osebno povezana, 8. obtoeno osebo je treba izloiti iz legitimne javnosti TEORIJA O DRUBENEM OGLEDALU JAZA: rezultat tega, kako drugi ljudje 10. SSOCIOLOKE TEORIJE pojmujejo posameznika in kako posameznik doivlja takne informacije Teorije obsegajo ideale in opise predmeta svojega prouevanja, pri tem pa => to pomeni, e ljudje nekoga ocenjujejo kot lenega loveka, se bo ta izhajajo predvsem iz prikazovanja, kakna naj bo druba in kakna v bistvu sasoma tako zael tudi obnaati. Pripisovanje nekomu, da je prestopnik, je. Zato gre v bistvu za razglaanje spoznanj kot za empirino dejstvo in

ima za posledico kriminalno vedenje STIGMA: stigma se kae v sramotilnih oznakah (tetovae,telesne deformacije) in omaloveanju posameznika, vse stigme navzven niso opazne (zapis v kazenski evidenci). Ko postanejo vidne, opozorijo okolico, da je taknega posameznika treba obravnavati drugae in ga izloiti iz drube => druganost je obiajno nezaelena => to povzroi tudi, da se drugani zanejo druiti med seboj PRIMARNA IN SEKUNDARNA ODKLONSKOST: primarna odklonskost je kakrnokoli krenje norme preden je oseba etiketirana kot prestopnik, kazniva dejanja, ki so posledica etiketiranja, pa imenujemo sekundarna odklonskost 3.

POJEM ANOMIJE IN KONFLIKTNE TEORIJE (TEORIJA PRITISKA, DURKHEIM) Teorija anomije je v osnovi nastala za pojasnjevanje samomorilnosti. Kriminaliteto je razlagal kot drubeni pojav in razpravljal o kaznovanju kriminalcev. Pojem anomija je Durkheim je opredelil anomijo (grki pojem, ki oznauje stanje brezzakonja) kot zaasen poloaj ali stanje, ki se pojavi med ljudmi, ko se druba razvija iz primitivne v moderno entiteto. Anomija se pojavi kot posledica irokih znanstvenih, tehnolokih in drubenih sprememb. Poenostavljeno bi lahko dejali, da je anomija stanje norm, ne pa pomanjkljaja norm, ko so norme izgubile svoj pomen in so neuinkovite za ire ljudske mnoice. Durkheim je verjel, da je anomija proizvod prehodnosti v razvoju drube in da v taknih pogojih obstaja velika verjetnost, da se pojavi anomija. Durkheim je anominemu poloaju pripisoval prehodni znaaj in menil je, da je mogoe dosei drubeno solidarnost, ki bo odpravila anomijo. Anomija je lahko posledica naglih sprememb v drubi.V taknih prehodnih obdobjih bo prizadeta veina drube in ne le redki posamezniki. Anomija se nanaa na poruene odnose med posameznikom in drubo. Teorije pritiska: teorije domnevajo, da imajo pretirani pritiski na posameznika za posledico prestopniko vedenje. Vsebujejo domnevo, ki je opisana v naslednjih tokah ljudje se ne obnaajo konformno in ne upotevajo drubenih norm in zakonov, ker so pod prevelikim pritiskom, ki jih vodi v storitev KD kritve zakonov in odklonskosti so nekaj normalnega vzrok takega vedenja je neizmeren pritisk na posameznika ljudje so v bistvu moralna bitja in elijo upotevati zakone v drubi Najpomembneji teoretiki teorije pritiska => Emile Durkheim, Robert Merton, Richard Cloward in Lloyd Ohlin Konfliktne teorije: usmerjajo pozornost k politini naravi kriminalitete. V obravnavanju drubenih norm obstajata 2 prevladujoa pristopa => prvega oznauje soglasje in drugega konflikt:.pristop, ki poudarja soglasje oziroma dogovor, sloni na domnevi, da med lani drube obstaja splono soglasje o vrednotah in da drava varuje skupne vrednote teoretiki, ki poudarjajo konflikt trdijo, da v kazenskem pravosodju obstaja implicitna ideologija, ki nosi komaj opazno, vendar mono sporoilo v podporo veljavnemu sistemu kazenskega pravosodja teoretiki, ki zagovarjajo konfliktni pristop, odvraajo ljudi od razmiljanja o pravinosti drube Teorija konflikta ima 2 pomembni prednosti pred tradicionalnimi razlagami vzrokov kriminalitete poudarja povezavo med odklonskostjo in obravnavanjem storilca ter policijskim delom ugotavlja, da je veliko kritev storjenih v imenu skupine, kar pomeni, da kriminaliteto pogojuje pripadnost skupini 4AKTUARSKA KRIMINALITETNA POLITIKA Posebnost nove penologije je v osredotoanju na nekatere probleme in v nainih, kako se loteva njihovega reevanja. Stara penologija se je ukvarjala s posamezniki => njen cilj je bil kaznovati posameznika v imenu naela pravinosti in zato, da bi storilca prestraili, obenem pa predoili vsem potencialnim storilcem, kaj ji aka, e bodo storili KD. Nova penologija pa se ne ukvarja ve s problematinimi posamezniki, ampak s problematinimi skupinami => uporablja aktuarske tehnike, s katerimi je mogoe identificirati in klasificirati razline skupine glede na stopnjo njihove nevarnosti Dve usmeritvi moralna, represivna,terapevrska (uporablja diagnoze) Njen cilj je poboljati storilca z nekaznovalnimi metodami, ki so uporabljene med izvrevanjem kazenskih sankcij. Nova penologija razume kriminaliteto kot nekaj danega, odklonske pojave pa dojema kot nekaj normalnega. Njen cilj je najbolj uinkovito upravljanje z razlinimi problematinimi skupinami, in to v odvisnosti od mere njihove problematinosti najbolj rizine skupine so zaprte v najbolj zavarovanih institucijah zaporih => upravljanje z njimi je drago, a vseeno upravieno najmanj rizine skupine pa so nadzorovane na naine, ki so razmeroma poceni Ne prizadeva si odpraviti ali zmanjati kriminalitete, ampak jo eli zgolj napraviti znosno. Povratnitvo, ki je bila nona mora stare penologije, je za novo penologijo razmeroma nepomembno. Nova penologija nima jasno prepoznavne ideologije => ne opira se na natanno opredeljene tehnologije. Njena prednost je ravno v tem, da je skrajno nejasna in brezoblina 5. KAJ JE KRIMINOLOGIJA, KAJ JE NJEN PREDMET PREUEVANJA, METODOLOGIJA Kriminologija je veda, ki preuuje storilce KD, kriminalno prevencijo, sociologijo prava in drubene procese v zvezi z vzronostjo kriminalitete. Kriminologija se ukvarja z etiolokimi in fenomenolokimi razsenostmi prestopnikega (kriminalnega) obnaanja ljudi. Glede na opredelitev je kriminologija veda, ki se ukvarja s kriminaliteto in storilci KD v ojem in irem smislu in ie vzroke za obstoj, razirjenost in spreminjanje pojava. Obsega preuevanje nastajanja zakonov, krenja zakonov in drubenega odziva zoper kritelje zakonov. Predmet preuevanja je torej kriminal, njegovi razlogi in posledice.