100% found this document useful (1 vote)
3K views166 pages

Final Sepedi Stories (Grade 2 Booklet) - 1

The document contains information about a collection of graded storybooks for grades R-3 in Sepedi. It provides details on how the storybooks are organized from easier to more difficult stories. It also outlines how teachers can use the storybooks for group guided reading sessions, where children of similar reading levels read stories together. The teacher guides discussion and ensures children feel comfortable reading stories at their ability level.

Uploaded by

phashabokang28
Copyright
© © All Rights Reserved
We take content rights seriously. If you suspect this is your content, claim it here.
Available Formats
Download as PDF, TXT or read online on Scribd
100% found this document useful (1 vote)
3K views166 pages

Final Sepedi Stories (Grade 2 Booklet) - 1

The document contains information about a collection of graded storybooks for grades R-3 in Sepedi. It provides details on how the storybooks are organized from easier to more difficult stories. It also outlines how teachers can use the storybooks for group guided reading sessions, where children of similar reading levels read stories together. The teacher guides discussion and ensures children feel comfortable reading stories at their ability level.

Uploaded by

phashabokang28
Copyright
© © All Rights Reserved
We take content rights seriously. If you suspect this is your content, claim it here.
Available Formats
Download as PDF, TXT or read online on Scribd
You are on page 1/ 166

SEPEDI SEPEDI

Ditaodišo tša Vula Bula tše di beakantšwego go ya ka maemo ke tša mohuta wa


Kgoboketšo ya dikanegelo
tšona o nnoši ka ge tlhatlhamano ya tšona e theilwe go ya ka maleme
a Afrika Borwa ka tlhago, moakanetšo wo o theilwego go ya ka
tatelano ya tlhago le dinyakwa tša leteresi le polelo.

SEPEDI SEPEDI
SEPEDI SEPEDI SEPEDI

Kgoboketšo ya dikanegelo Mphato wa-2


Kanegelo-17 Thušang! ditamati

dilethase

Kanegelo-18 Palesa o kae?


ditapola

re
digwe

Kanegelo-19 Re a bapala
SEPEDI SEPEDI SEPEDI SEPEDI SEPEDI

Kanegelo-20 Aa, Morena Kgabo!


Kanegelo-21 Leino
Kanegelo-22 Segwere se segolo
Kanegelo-23 Lebenkeleng la diaparo
Kanegelo-24 Moya le letšatši Tau le legotlo

Kanegelo-25 Bolokela bokamoso


Kanegelo-26 Ditumo tše tharo SEPEDI SEPEDI SEPEDI SEPEDI
SEPEDI

Kanegelo-27 Sopo ya maswika

2
Kanegelo-28 Mmutla le khudu
Kanegelo-29 Tau le legotlo
Kanegelo-30 Re paka le koko Sepedi
Kanegelo-31 Toropo ya gešu Ke ♥
Afrika
Bor wa

Kanegelo-32 Afrika Borwa ya rena


SEPEDI
Mphato wa-
Dikanegelo tše di beakantšwego go ya ka maemo di fa babadi menyetla ya go
bala ka dihlopha, ka tlhahlo, ka bobedi le ka botee go ya ka kwešišo ya medumo
ya mantšu/go diriša mokgwa wa lebelela-o-bolela. Mafoko a bonolo le mantšu a
tlwaelegilego di dira gore tšweletšo ya go bala e be ya ka pela.
Diswantšho tša go kgahla mahlo, tše feletšego Leina la morutwana: Mphato:
di nolofatša kwešišo.
TO PRINCIPALS AND TEACHERS
Ibanga
Kgoboketšo ya dikanegelo R
Mphato wa-1 Kgoboketšoya
Kgoboketšo Ibanga
yadikanegelo
dikanegelo yesi-2
Mphato
Mphato wa-2
wa-3
What are these books?
This book is a collection of stories at the right level for your child’s grade. The stories at
Kanegelo-1 Yoo! Kanegelo-33 Lesokisi le le timetšego
the beginning of the book are easier to read than the stories at the end. This is for use in
Kanegelo-2 Bala Kanegelo-34 Selai sa mafelelo sa kuku
the classroom during group guided reading, paired reading and/or individual reading, as
Kanegelo-3 Aowa! Kanegelo-35 O tlo dira eng gape?
well as to be taken home for practice.
Kanegelo-4 Dibopego Kanegelo-36 Seswantšho sa dibopego
Kanegelo-5 Robala Kanegelo-37 Tate moledi wa Nana
There is an anthology for each grade in Grades R-3. They are at the right level for most
Kanegelo-6 Dikologa Kanegelo-38 Go neela go botse
children in the grade.
Kanegelo-7 Kotsi! Kanegelo-39 Sedikologi
Kanegelo-8 Re a neela Kanegelo-40 Sephiri
How do we use these books?
Kanegelo-9 Go sebelana Kanegelo-41 Re hloka thušo hle!
Kanegelo-10 Kolomaka Kanegelo-42 Yoo! Palesa ga a boe!
1. For group guided reading: At the beginning of the year the teacher does a quick
Kanegelo-11 Tate o lela Nana Kanegelo-43 Kherotse ye kgolo
individualised reading test with each child in order to place them in same-ability groups
Kanegelo-12 Molodi la go šiiša
with other children who are at a similar reading level.
Kanegelo-13 Legae Kanegelo-44 Khuta ke go humane
Kanegelo-14 Leotwana ke la mang? Kanegelo-45 Go hlakahlakane!
Every day the teacher spends 30 minutes on group guided reading where she uses the
Kanegelo-15 Leeto Kanegelo-46 Ke leotwana la mang le?
anthology with a group of 6-8 children. She should read with each group once or twice a
Kanegelo-16 Lefasetere le thubegile Kanegelo-47 Ke mang yo a thubilego
week. She should start with the first story and have the children work through the
lefasetere?
following stories in the group as they progress. It is important that children read stories
Kanegelo-48 A re pakeng le makgolo
at their level. If they are struggling with a story (e.g. Story 17) they should move to an
Kanegelo-49 Ke mang yo a dulago mo?
easier story (e.g. Story 16 or 15). During the lesson the children take turns to read aloud Kgoboketšo ya dikanegelo Mphato wa-2
Kanegelo-50 Sopo ya maswika
from the book, while the teacher listens carefully and helps them if they struggle. Some
Kanegelo-51 Theeletša mmino
groups will find the earlier stories very easy; let those groups move on to more advanced
Kanegelo-17 Thušang! Kanegelo-52 Dineo o ya go reka
level stories. Other groups need more time and more help before moving to the next
Kanegelo-18 Palesa o kae? Kanegelo-53 Aa, Morena Kgabo!
story. If a group struggles with the very first story in the book, we recommend that you
Kanegelo-19 Re a bapala Kanegelo-54 Ngangišano ya moya
use the anthology from the previous year.
Kanegelo-20 Aa, Morena Kgabo! le letšatši
Kanegelo-21 Leino Kanegelo-55 Re loketše go tšea leeto
2. For paired reading: Children can take turns to quietly read a story to each other. They
Kanegelo-22 Segwere se segolo Kanegelo-56 Bošego ka polaseng
can do this while the teacher is working with a smaller group on the mat. Mphato wa-2
Kanegelo-23 Lebenkeleng la diaparo Kanegelo-57 Tšhošane le tšie
Kanegelo-24 Moya le letšatši Kanegelo-58 O amogetšwe toropong
3. For independent reading in the class or at home: Children can sit and read stories
Kanegelo-25 Bolokela bokamoso ya gešu
silently on their own. Also send the book home with the children so they can practise
Kanegelo-26 Ditumo tše tharo Kanegelo-59 Mmutla le khudu
reading at home. Tell the children to take the book home so their parents can help them
Kanegelo-27 Sopo ya maswika Kanegelo-60 Diphoofolo tša batsomi
to read it. There is a note at the end of the anthology guiding parents on how to use this
book.
Kanegelo-28 Mmutla le khudu Kanegelo-61 Ditumo tse tharo
Kanegelo-29 Tau le legotlo Kanegelo-62 Le ke leino la mang?
Can children take the book home?
Kanegelo-30 Re paka le koko Kanegelo-63 Tau le legotlo
Yes! Children must take the book home, but they should bring it to school every day to
Kanegelo-31 Toropo ya gešu Kanegelo-64 Afrika Borwa ya rena
Kanegelo-32 Afrika Borwa ya rena
read in class.

What happens if children do not bring the book back to school?


Teach children how to look after their book and remind them to bring the book back to
school each day. If a child forgets to bring the book from home, let the child share with
someone else.

What happens if children finish the stories for their grade?


Encourage children to read each story repeatedly until they are fluent before moving on
to the next story. Use your judgement to decide if children are ready to move on to the
next grade’s book.
š
GO BARUTI I LE DIHLOGO T A DIKOLO š
Ke dipuku tša eng?

Puku ye ke kgoboketšo ya dikanegelo tše di lego maemong a maleba a bana ba gago. Dikanegelo
tša mathomo di bonolo go bala go feta tša mafelelo. Di diriswa ka phapošing borutelo ka nako ya go
bala ka tlhahlo ya barutwana ka bontši, ka bobedi goba ka botee le gore morutwana a ka ya le yona
gae go dira boitlwaetšo.

Go na le kgoboketšo ya dikanegelo mphato mongwe le mongwe go tloga Phato 1 go ya 3. Di maemong


a lekanego bana ka bontši mphatong woo. Sekolong sa gago go ka no ba go na le dikanegelo tše
dingwe tša go bala ka tlhohlo Mphatong wa motheo. Kgoboketšo ye e ka ba ya tlaleletšo. Le tšwele
pele go reka dikanegelo tša tlaleletšo go ya ka tekanyetšo ya lena ya LTSM.

Dikanegelo tše di dirišwa bjang?

1. Go bala ka tlhahlo ka dihlopha: Mathomong a ngwaga morutiši o dira molekwana wa ka pejana


wa go bala ka botee go ka beakanya bana ka dihlophana tša go maemo a go swana ka go bala.
Tšatši ka tšatši morutiši o tšea metsotso ye 30 go bala ka tlhahlo a diriša kgoboketšo ya dikanegelo le
bana ba e ka ba go magareng a 6-8. A ka bala le bana gabedi ka beke. A thome ka kanegelo ya pele
a dumelele bana go tšwela pele ka dihlopha dikanegelong tše di latelago. Ke maswanedi gore bana
ba bale dikanegelo go ya ka maemo a bona a go bala. Ge bana ba hwetša bothata go bala kanegelo
ye e itšego (mohlala kanegelo 17) ba ka bala ye bonolo (mohlala kanegelo 16 goba 15). Bana ba bale
ka go šielana ba balela godimo, morutiši a theeleditše le go ba thuša mo ba hlokago thušo. Dihlopha
tše dingwe go tlo ba bonolo mola tše dingwe di hwetša bothata. Tšeo di sa hwetšego bothata di ka
tšwela pele go bala dikanegelo tša maemo a go dingwana. Ge dihlopha di hwetša bothata ka kanegelo
ya pele baka thoma ka kgoboketšo ya dikanegelo tša ngwaga wa go feta.

2. Go bala ka bobedi: Bana ba ka bala ka go šielana go balelana dikanegelo. Ba ka dira bjalo morutiši
a le gare a thuša dihlophana tše nyenyane tšeo di dutšego fase phateng.

3. Go bala ka botee ka phapošing borutelo gaba ka gae: Bana baka balela teng. Bana baka dumelelwa
go ya le dipuku gae go direla gore ba kgone go itlwaetša go bala ka gae. Dumelela bana go ya le
dipuku tša kanegelo gae gore batswadi ba kgone go ba thuša go bala. Mafelelelong a a kgoboketšo
ya dikanegelo go na le mo batswadi ba ka hwetšago thušo ya gore baka diriša bjang puku ye.

A bana ba ya gae le puku?

Ee! Bana ba swanetše go ya gae le puku, fela ba swanetše go tla le yona sekolong tšatši ka tšatši gore
bakgone go bala ka phasing borutelo.

Go diregang ge bana ba sa tle le puku sekolong?

Ruta bana gore puku e swarwa bjang, le gona o ba gopotše gore ba tle le yona sekolong tšatši ka
tšatši. Ge ngwana a lebetše puku gae e re a badišane le yo mongwe.

Go diragalang ge bana ba feditše dikanegelo tša ngwaga?

Hlohleletša go bala kanegelo ka nngwe leboeletša go fihlela ba e ba le bokgone pele baka fetela
kanegeno ye e latelago. Diriša maitemogelo a gago go bona gore bana ba ka fetela pukung ya mphato
wo o latelago.
Diteng
Kgoboketšo ya dikanegelo . Mphato wa 2
Kanegelo-17 Thušang! ................................................................. 1
Kanegelo-18 Palesa o kae? ................................................... 11
Kanegelo-19 Re a bapala ....................................................... 21
Kanegelo-20 Aa, Morena Kgabo! ....................................... 31
Kanegelo-21 Leino ........................................................................ 41
Kanegelo-22 Segwere se segolo ....................................... 51
Kanegelo-23 Lebenkeleng la diaparo ............................ 60
Kanegelo-24 Moya le letšatši ............................................... 70
Kanegelo-25 Bolokela bokamoso ...................................... 80
Kanegelo-26 Ditumo tše tharo ............................................. 90
Kanegelo-27 Sopo ya maswika .......................................... 100
Kanegelo-28 Mmutla le khudu ............................................. 110
Kanegelo-29 Tau le legotlo ................................................... 120
Kanegelo-30 Re paka le koko ........................................... 130
Kanegelo-31 Toropo ya gešu .............................................. 140
Kanegelo-32 Afrika Borwa ya rena ................................. 150

Kgoboketšo ya Motheo wa fase


E gatišitšwe ka 2018 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E lefeletšwe ke Zenex Foundation
Kgoboketšo ya dikanegelo: Mphato wa 2
Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
Bangwadi ba ditaodišo: Mirna Lawrence le Jenny Katz
Ka morago ga go bala dipotšišo tša tekahlaloganyo le mešomo: Jenny Katz
Barulaganyi ba polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada le Thelma Dlamini
Baswantšhi: Thušang!, Moya le letšatši, Tau le legotlo - Marleen Visser
• Palesa o kae?, Sopo ya maswika, Toropo ya gešu - Shayle Bester
• Re a bapala, Segwere se segolo, Lebenkeleng la diaparo - Sandy Lightley
• Aa, Morena Kgabo!, Ditumo tše tharo, Tau le legotlo - Vusi Malindi
• Leino - Rob Owen • Bolokela bokamoso, Mmutla le khudu - Sandy Campbell
• Re paka le koko - Diswantšho: Umuzi Photo Club (re lebeša ditebogo
tše tseneletšego go ba ba latelago:
Evelyn Seipati Selema, Birdie Nkuwe Bambo le Kololo Phasha)
• Afrika Borwa ya rena - Marleen Visser (matlakala xx no-xx); Diswantšho:
iCLIPART.com (phenkwini), Schalk Viljoen (galejone)

Kalo le moakanyetšo: Resolution le Funda Wande

ISBN 978-1-77580-727-8
Kanegelo-17

1
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
yoo, tla
Lentšu le go balwa ka go lemogwa

swere

Medumo (poeletšo)
ng, ts
Medumo
hl (mohlare, hlagelela, hlokege)
ny (nonyana, nyaka, nyamile)
th (thušang, thuša, thuše, thabile)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶ Thušang!
■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Marleen Visser
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-107-8

2
Katse e bona nonyana godimo ga
mohlare. Katse e nyaka go ja
nonyana. Ya namela mohlare.

2 3
Thušang ! Katse e gakanegile godimo
ga mohlare.
Mimi a hlagelela. O ya go thuša.
O namela mohlare.

4 3
Thušang ! Katse le Mimi ba gakanegile
godimo ga mohlare.
Pakiso a hlagelela. O ya go thuša.
O namela mohlare.

4 5
Thušang ! Katse, Mimi le Pakisi ba
gakanegile godimo ga mohlare.
Sesi Rina a hlagelela. O ya go thuša.
O namela mohlare.

6 5
Thušang ! Katse, Mimi, Pakiso le sesi
Rina ba gakanegile godimo ga mohlare.
Malome Soli a hlagelela.
A goma. O ya kae ?
Ba nyamile. Ba ka dira eng ?

6 7
Malome Soli o tla a swere leri.
Mimi, Pakiso le sesi Rina ba thabile.
‘Malome Soli, re a leboga !
Yoo, bona katse ! E fologile !’

8 7
‘Wena katse, o re dirile eng ?
Go be go sa hlokege gore re go thuše !
Re ka se sa leka go go thuša !’

8 9
Mošomo
Beakanya diswantšho go ya ka tatelano ya taodišo.

A B

C D
1

E F

10
Kanegelo-18

SEPEDI
SEPEDI 11
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
kae, yoo, aa
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

segwagwa nna boima

Medumo (poeletšo)
ee, ts
Medumo
kg (kgamelo, kgolo, kgabiša, kga)
tš (letšatši, botšiša, matšoba)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶ Palesa o kae?


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Shayle Bester
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-108-5

12
‘Dumela, segwagwa. Ke nna Palesa.
Ke na le kgamelo e kgolo.
Ke latile meetse.
Bašomi ba letile meetse.
Ke kgabiša mobu go se nene.’

2 13
Bašomi ba lapile. Ba šoma kudu.
Lehono letšatši le a fiša.
Ba letile meetse.
‘Palesa o kae ?’ ba botšiša.

14 3
‘Dumela, leobu. Ke nna Palesa.
Ke na le kgamelo e kgolo.
Ke latile meetse.
Bašomi ba letile meetse.
Ke kga matšoba go se nene.’

4 15
Bašomi ba lapile. Ba šoma kudu.
Letšatši le fiša kudu.
Ba letile meetse.
‘Palesa o kae ?’ ba botšiša.

16 5
‘Dumela, kodutala. Ke nna Palesa.
Ke na le kgamelo e kgolo.
Ke latile meetse.
Bašomi ba letile meetse.
Ke sa goga moya go se nene.’

6 17
Bašomi ba lapile. Ba šoma kudu.
Letšatši le fiša kudu-kudu.
Ba letile meetse.
‘Yoo ! Ekaba Palesa o kae ?’
ba botšiša.

18 7
Palesa šo. Le meetse šea.
Ge a bona bašomi a re, ‘Yoo !
Meetse a boima. Ke šomile kudu.
Ke lapile kudu !’
AA ! PALESA !

8 19
Mošomo
Ke lefoko lefe le nyalanago le seswantšho?

1.
A Palesa o šoma kudu.
B Palesa o kgabiša mobu.
C Palesa o kga matšoba.

2.
A Bašomi ba goga moya.
B Bašomi ga ba leta
meetse.
C Bašomi ba šoma kudu.

3.
A Meetse šea.
B Palesa ga a lata meetse.
C Palesa o boile ka pela.

4.
A ‘Dumela, segwagwa.’
B ‘Dumela, leobu.’
C ‘Dumela, kodutala.’

20
Kanegelo-19

SEPEDI 21
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
tlo, tša, kae
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

nna etla mma

nkhumana

Modumo (poeletšo)
ng
Medumo
kh (Kholofelo, khuta, khutilego)
ny (nyaka, monyenyane, mofenyi)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶ Re a bapala
■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Sandy Lightley
Disclaimer: You are free to download and
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-109-2

22
Kholofelo a re, ‘A re bapale.
Re bapala papadi e bose.
Ge ke bala lena le ye go khuta.’

2 23
‘Ke a bala. Eyang go khuta ! Nna ke
tlo le nyaka,’ go bolela Kholofelo.
Tebogo, mošimane yo monyenyane,
o bapala le bona. Fela ga ba bone.

24 3
‘Ke etla, ke etla ...
Ke bone mo o khutilego gona.
Ke go humane, Sam ! Etla, a re ye,’
go bolela Kholofelo.

4 25
‘Ke etla, ke etla ...
Ke bone mo o khutilego gona.
Ke go humane, Jen ! Etla, a re yeng,’
go bolela Kholofelo.

26 5
‘Ke etla, ke etla ...
Ke bone mo o khutilego gona.
Ke go humane, Meg !
Lena ba bararo, ke le humane.
Go bile bose,’ go bolela Kholofelo.

6 27
Ke nako ya dijo tša mosegare.
Kholofelo a re, ‘Ke bile le papadi
ye bose. Ke mofenyi. Ke le humane
ka moka !’
Mma a re, ‘Tebogo o kae ?’

28 7
‘Ga se wa re humana ka moka.
Nna ga se wa nkhumana!’ go bolela
Tebogo, a le ka fase ga tafola !

8 29
Mošomo
Go be go khutile mang lifelong lengwe le lengwe?

Sam Jen Meg Tebogo

1. ___________ o khutile
moraleng.

2. ___________ o khutile
phapošing ya bojelo.

3. ___________ o khutile
phapošing ya borobalelo.

4. ___________ o khutile
phapošing ya boiketlo.

30
Kanegelo-20

31
187
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
aa, tla
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

borotho tlala tšea

Medumo (poeletšo)
ng, ts
Modumo
kg (Kgabo, Kgadi, kgopela, kgale)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶ Aa, Morena Kgabo!


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Vusi Malindi
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-110-8

32
Morena Kgabo o etela Kgadi Kgabo.
Kgadi Kgabo o pakile borotho.
O bo bea godimo ga lefasetere gore
bo fole. A bea le kase.

2 33
Morena Kgabo o
tla le maloba.
O bolawa ke tlala.
‘Dumela, Kgadi.
Re ka ja ?’ o a
kgopela.

Kgadi Kgabo
o sa itokiša.

34 3
Morena Kgabo ke kgale a letile.
O dupelela borotho. O dupelela
kase. Ga go selo ka maleng.
A di tšea a ja !

4 35
Kgadi Kgabo o sa itokiša.
O rata go bonagala a le botse.
O itebelela ka seiponeng.

36 5
‘Re ka ja ?’ ke Morena Kgabo.
Kgadi Kgabo o sa itokiša.

Mala a Morena Kgabo a sa galala dijo.


O ja borotho le kase gape !

6 37
Kgadi Kgabo o sa itokiša ...
Morena Kgabo o sa ja ...

38 7
Kgadi Kgabo o lokile.
‘Tsena re je,’ o amogela Morena Kgabo.
‘Ke je gape ? Ga ke sa ja !’ go bolela
Morena Kgabo.
Aa! O jele dijo ka moka !

‘Maitapišo a ka,’ Kgadi Kgabo o


bolela a tenegile.
‘Ke go memile la mafelelo !’

8 39
Mošomo
Lefoko le bolela ka mang – Morena Kgabo goba Kgadi Kgabo?

A B

Kgadi Kgabo Morena Kgabo

1. O tla le maloba. _____________

2. O pakile borotho. _____________

3. O sa itokiša. _____________

4. O letile nako ye telele. _____________

5. O jele dijo ka moka! _____________

6. O tenegile. _____________

40
Kanegelo-21

41
SEPEDI
Lentšu le go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
yeo

Mantšu a go balwa ka go lemogwa

diphoofolo mankgagane

legotlo

Modumo (poeletšo)
ts

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶ Leino
■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Rob Owen
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-111-5

42
Tumelo o bona leino. A le topa.
‘E ka ba ke leino la mang le ?’
O nagana go ka humana karabo.

2 43
ga
no
Di

Tumelo o lebelela gare ga puku ya


diphoofolo.
O bona noga. O lekola meno a yona.
Meno a noga a fapane le le.
Leino le ga se la noga.

44 3
Dita u

Tumelo o bona tau.


O lekola meno a yona.
Meno a tau a fapane le le.
Leino le ga se la tau.

4 45
Magotlo

Tumelo o bona legotlo.


O lekola meno a lona.
Meno a legotlo a fapane le le.
Leino le ga se la legotlo.

46 5
a ne
g ag
k
an
m
Bo

Tumelo o bona mankgagane.


O lekola meno a wona.
Meno a mankgagane a fapane le le.
Leino le ga se la mankgagane.

6 47
Dinose

Tumelo o bona nose.


O lekola meno a yona.
Nose ga e na meno !
E na le leleme fela.
Leino le ga se la nose.

48 7
Ka nako yeo ke ge Lebo a tsena.
A re, ‘Dumela, Tumelo. Ga re ye
go bapala !’
Tumelo o lekola meno a Lebo.
O humane karabo!

8 49
Mošomo
Nyalanya mantšu le seswantšho ka nepagalo.

1.
A
leleme la
nose

2. B
meno a
tau

3.
C
meno a
mankgagane

4.
D
meno a
noga

5.
meno a E
Lebo

6.
meno a F
legotlo

50
Kanegelo-22

ditamati

dilethase

ditapola

re
digwe

51
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
aowa, yoo, nna
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

mo rwa mma gwe

Medumo (poeletšo)
ng, ny, th, ts
Medumo
gw (segwere, digwere, mmagwe)
tl (tle, legotlo, tla)
sw (swara, swarelela, swanela)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶ Segwere se segolo


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Sandy Lightley
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-113-9

52
ditamati

dilethase

ditapola

ere
digw

Molemi Maleka o be a lemile merogo.


Merogo e lokile. Ka masa a ya go buna.
A buna ditamati ka moka. A buna
dilethase ka moka. A buna ditapola ka
moka. A buna le digwere ka moka.
Aowa, e sego ka moka ...

2 53
Segwere sa mafelelo sa šalela ka
mobung. Molemi Maleka a goga
segwere. A se goga, a se goga. A se
goga gape ! Sa ganelela ka mobung.
‘Yoo ! Segwere se ke se segolo kudu,’
o a nagana.

54 3
Molemi Maleka
a re mosadi a
tle go mo
thuša. Mosadi
a mo swara ka
dinoka. Ba se
goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.

Ba re morwa
a tle go ba
thuša. Morwa
a swarelela
mmagwe. Ba
se goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.

4 55
Ba re kolobe e
tle go ba thuša.
Kolobe ya
swarelela
morwa. Ba se
goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.

Ba re katse
e tle go ba
thuša. Katse
ya swarelela
kolobe. Ba se
goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.

56 5
‘Ke sebaka re goga. Segwere se ke se
segolo kudu !’ ba bolela ba belaela.
Ke ge katse e re legotlo le tle go ba
thuša. Legotlo la tla ka makoko.
La swarelela katse.

Ka moka ga bona ba goga segwere.


Ba se goga, ba se goga,
ba se go-o-o-o-ga, ke ge ...

57
Segwere se TUMOGA !

Legotlo la ipetha sehuba la re,


‘Ge le nyaka thušo gape le tla
swanela go bolela le nna !’

8 58
Mošomo
Diriša mantšu a ka mapokising go tlatša dikgoba mafokong.

A B C

Morwa Mosadi Molemi Maleka

D E F G

Katse Legotlo Kolobe Segwere

1. ______________________ a buna merogo.

2. ______________ sa ganelela ka mobung.

3. __________ ya swarelela kolobe.

4. ____________ a swarelela molemi.

5. ____________ ya swarelela morwa.

6. __________ a swarelela mmagwe.

7. ______________ la ipetha sehuba.


59
Kanegelo-23

60
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
tlo, nna, aowa
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

gagwe mo nna gempe

Medumo (poeletšo)
hl, kg, kh, ng, th, ts, tš

Medumo
mm (mma, mmala, mmini, mmalo)
nk (lebenkeleng, nko, dipinki)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶ Lebenkeleng la diaparo


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Shayle Bester
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-112-2

61
Ke mafelelo a beke. Lehono ba lapa ba
reka diaparo lebenkeleng la diaparo.

Mma o hloka dieta. O leka mebala ya


go fapana. O rata tša mmala wa gauta.
O ema pele ga seipone. O a dikologa.
O ipona e le mmini !

2 62
Tate o hloka digalase tša letšatši. Tša
gagwe tša kgale di thubegile. O leka
mehuta ya go fapana. O ema pele ga
seipone. Ke tše botse ! A ipona e le
seopedi sa go tuma !

63 3
Koko o hloka mongatse wa go apara ge
a ya kerekeng. O rata wa mmala wa
namune wa go ba le lefofa. A ema pele
ga seipone. A ipona e le kgošigadi !

4 64
Rakgolo o hloka sekhafo sa marega.
O rata sa ulu, sa methaladi. Se tlo
mo ruthufatša ka sehla sa marega.
A se apara a ema pele ga seipone.
A ipona e le monna wa maemo !

65 5
Kgaetšedi o hloka masokisi. O rata tša
mebalabala tša go sepelelana le
mebala ya diaparo tša gagwe kamoka.
A ema pele ga seipone. A ipona e le
seopedi sa go tuma !

6 66
Buti o hloka gempe. O leka tša mebala
ya go fapana. O rata ya botalamorogo
ya go ba le dikonopi. A ema pele ga
seipone. A emiša nko. A ipona e le
lesogana la maemo !

67 7
Lapa ka moka le reka diaparo.
‘Mmalo ! Ke Dineo fela yo a sa
humanago selo,’ go bolela mma.
Ke ge Dineo a re, ‘Aowa, bonang !
Le nna ke reka diaparo – tše dipinki !’

8 68
Mošomo
Motho ka o tee o be a leka eng ka lebenkeleng?
Tlatša dikgoba mafokong.

A B C

sekhafo gempe masokisi

D E F G

dieta diaparo tše pinki mongatse digalase

1. Mma o leka __________ ka lebenkeleng.

2. Tate o leka ________________ ka lebenkeleng.

3. Koko o leka ________________ ka lebenkeleng.

4. Rakgolo o leka ______________ ka lebenkeleng.

5. Kgaetšedi o leka ______________ ka lebenkeleng.

6. Buti o leka __________ ka lebenkeleng.

7. Dineo o leka __________________ ka lebenkeleng.


69
Kanegelo-24

70
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
kae, tlo, nna
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

maatla nka tiiša

hlompha

Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, ng, ny, th, ts, tš

Modumo
ll (mollo, konopolla, bofolla)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶ Moya le letšatši


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Marleen Visser
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-117-7

71
Moya le letšatši di be di ngangišana.
‘Ke na le maatla go feta wena. Ke wiša
mehlare,’ moya o bolela ka go
ikgogomoša.’
‘Ke go feta ka maatla,’ go fetola letšatši.
‘Nka fiša lešoka le ka moka.’
‘Nka fokela mollo mo ke ratago, wa fiša
naga ye ka moka,’ go bolela moya.
2 72
Ba le gare ba ngangišana, lesogana la
feta le apere baki.
‘A re emiše go ngangišana re dire teko,’
go bolela moya. ‘Yo a ka dirago gore
lesogana lela le hlobole baki ke yena
mofenyi.’
‘Go lokile,’ go bolela letšatši. ‘Ga e be
wena wa pele.’
3
73
Moya wa go tonya wa foka ka lebelo.
Wa dira gore lesogana le roromele.
Moya wa foka kudu. Mongatse ya
lesogana ya fofela godimo. Lesogana la
konopela dikonopi gore baki e se fofe.
Moya wa foka kudukudu. Lesogana la
tiiša baki gore e se fofe.

4 74
Moya wa lapa.
‘Wena bona ka mo o ka dirago ka gona,’
moya o botša letšatši.

75 5
Letšatši la ruthela. Mororomelo wa
lesogana wa ema.
Letšatši la fiša. Lesogana la konopolla
baki, la bofolla thai.
Letšatši la fiša kudu. Go se go ye kae
lesogana la hlobola baki.

6 76
Lesogana la iša pele le leeto go
fihlela le dikela.

77 7
Moya wa lebelela letšatši wa re,
‘O nepile, o na le maatla go feta nna.
O mofenyi.’
Letšatši la fetola la re, ‘Ke a leboga,
Moya. Le wena o na le maatla a
magolo. Ke tlo go hlompha ka mehla.’

8 78
Mošomo
Bapetša seswantšho 1 le seswantšho 2. Phapano ke efe?

79
Kanegelo-25

SEPEDI 80
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
tlala, tlo
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

tšhošane dikenywa

dikhunkhwane phošo

Medumo (poeletšo)
hl, kg, ng, ny, th, ts, tš

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶ Bolokela bokamoso


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Sandy Campbell
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-115-3

81
Fase ga thaba go be go dula nonyana,
serunya, segokgo, tšhošane le tšie.
Ka sehla sa selemo tšhošane e šomile
kudu go kgoboketša dijo tša marega.
Tšie yona e be e dulela go bapala, go
opela ebile e bina.

2 82
Nonyana ya bona tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ nonyana e a botšiša.
‘Ke kgoboketša mabele a go ja marega,’
go araba tšhošane.
Nonyana le yona ya nagana go
kgoboketša dipeu le dikenywa.

3
83
Serunya sa bona tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ serunya se a botšiša.
‘Ke kgoboketša mabele a go ja marega,’
go araba tšhošane.
Serunya le sona sa nagana go
kgoboketša diboko.

4
84
Segokgo sa bona tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ segokgo se a botšiša.
‘Ke kgoboketša mabele a go ja marega,’
go araba tšhošane.
Segokgo le sona sa nagana go
kgoboketša dikhunkhwane.

85 5
Tšie ya bona
tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ tšie
e a botšiša.
‘Ke kgoboketša
mabele a go ja
marega,’ go
araba tšhošane.

Tšie ya bona e se
kgopolo ye botse.
Ya re go tšhošane,
‘Ke mošomo wa go
tena. Ke lebaka
mang la gore o
šome e le gore o
ka diriša nako ye
go bapala, go
opela le go bina ?’

6 86
Marega a fihla. A tonya. Dimela tša oma.
Nonyana, serunya, segokgo le tšhošane
di thabile. Di na le dijo tšeo di di
kgobokeditšego.
Tšie ga e na dijo. Ya bolawa ke tlala.

87 7
Tšie ya kgopela dijo go tšhošane.
‘Ge re kgoboketša dijo, wena o be o
bapala, o opela ebile o bina,’ tšhošane
ya gopotša tšie.
‘Ke dirile phošo. Ke tlo ikgobokeletša
dijo tša marega,’ go bolela tšie.
Tšhošane ya bona gore tšie e humane
thuto, ya abelana dijo le yona.

8 88
Mošomo
Ke tsela efe ye sengwe le sengwe sa dibopiwa se itokišeditšego
marega ka yona? Nyalanya seswantšho le lefoko ka nepagalo.

1.
se kgobokeditše
A
dikhunkhwane
tšhošane
2.
se kgobokeditše
B
diboko
nonyana
3.
ga se ya
C kgoboketša selo

serunya

4
e kgobokeditše
D mabele

segokgo
5.
e kgobokeditše
E dipeu le
dikenywa
tšie

89
Kanegelo-26

90
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
gae, kae, nna, yeo, lla
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

gagwe ntlogela iphe

Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, ng, th, ts, tš
Medumo
tl (maleatlala, tlo, setlatla, tloša)
ntš (mantšiboa, sentše, ntše)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶ Ditumo tše tharo


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Vusi Malindi
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-114-6

91
Kgale moremi wa mehlare o bone mohlare
wo mo botse wa go makatša lešokeng.
Ge a emiša selepe gore a o reme, mohlare
wa re, ‘Ema ! Ke mohlare wa maleatlala !
Ge o ka ntlogela ke tlo go fa dilo tše
tharo tše o di dumago.’
Moremi a makala fela a dumela.

2 92
Ge moremi a fihla gae, a botša mosadi wa
gagwe ka mohlare wa maleatlala.
‘Dilo tše tharo tše o di dumago,’ mosadi
a thabela ditaba tšeo. ‘Re ka duma eng ?
A re gopodišiše taba ye. Re iphe nako ya
go nagana.’

93 3
Moremi le mosadi ba dula fase go ja dijo
tša mantšiboa.
Moremi a re, ‘Mmm, dijo tše bose. Ke
duma e ke go ka ba le boroso ye bose ...’
Go se go ye kae, boroso ye kgolo ye
botse ya wela godimo ga tafola.

4 94
‘O sentše tumo e tee ! Setlatla se !’
mosadi o bolela ka kgalefo.
‘O se bolele le nna ka tsela yeo,’ go
fetola moremi. ‘E ke boroso ye e ka
kgomarela sefahlego sa gago !’
Go se go ye kae, boroso ya kgomarela
sefahlegong sa mosadi.
5
95
‘Bona ! Tloša boroso ye sefahlegong
sa ka !’ mosadi o bolela a lla.
Ba e goga, ba e goga, ba e goga gape ...
fela boroso ya ganelela.
‘Tumo ya bobedi le yona e ile. Ke tlo dira
eng ?’ o bolela dikeledi di falala.

6 96
Ge mosadi a ntše a lla, moremi a nagana
selo se tee fela se a ka se dirago.
‘Ke duma e ke boroso ye e ka boela
tafoleng,’ a bolela.
Go se go ye kae, boroso ya boela tafoleng.

97 7
Moremi wa mehlare le mosadi ba ja
dijo tša mantšiboa tše bose, e lego
borotho le boroso.

8 98
Mošomo

Ke mang yo a bolelago mantšu a – moremi goba mosadi


wa gagwe?

A B

moremi mosadi

1. ‘Re iphe nako ya go nagana.’ _______

2. ‘Ke duma e ke go ka ba le boroso ye


bose.’ _______

3. ‘O sentše tumo e tee. Setlatla se!’ _______

4. ‘E ke boroso ye e ka kgomarela
sefahlegong sa gago!’ _______

5. ‘Tloša boroso ye sefahlegong ya ka!’ _______

6. ‘Ke duma e ke boroso ye e ka boela


tafoleng.’ _______
99
Kanegelo-27

100
SEPEDI
Lentšu le go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
digwere
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

tšhela letswai

Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, ll, ng, ny, sw, tl, ts, tš
Modumo
ngw (lengwe, mongwe, sengwe, dingwe)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶✶ Sopo ya maswika


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Shayle Bester
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-116-0

101
Ka lengwe la matšatši mosepedi yo a
bego a na le tlala o fihlile motseng
wo mongwe. A kgopela dijo. Go be go
se na yo a bego a na le dijo tše
lekanego go ka abelana le yena.

2 102
Mosepedi a humana pitša. A gotša
mollo a bea pitša mollong. A tšhela
meetse ka pitšeng. A bona maswika
a magolo a boreledi, a tsenya ka
pitšeng. A emela meetse gore a bele.

103 3
Mosadi a batamela go bona se
mosepedi a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le digwere,’ go bolela mosadi.
Mosepedi a di tsenya ka pitšeng.
4
104
Mosadimogolo a batamela go bona se
mosepedi a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le dieiye,’ go bolela mosadimogolo.
Mosepedi a di tsenya ka pitšeng.
5
105
Mosetsana a batamela go bona se
mosepedi a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le ditapola,’ go bolela mosetsana.
Mosepedi a di tsenya ka pitšeng.
6 106
Modiši a batamela go bona se mosepedi
a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le nama le letswai,’ go bolela
modiši. Ba di tsenya ka pitšeng.

107 7
‘Sopo ya ka ya maswika e lokile,’ go
bolela mosepedi. A fa badudi ka moka
sopo.
Mmmm... Ke sopo ye bose ya go feta
disopo tše dingwe tše ba kilego ba di ja.
Ke mang yo a bego a nagana gore go
ka ba le sopo ye bose ya maswika !

8 108
Mošomo
Ke didirišwa dife tše dirišitšwego go dira sopo ya maswika?
Ngwala lenaneo la tšona.

1 2 3

pherefere letswai nama

4 5 6

dieiye lee dinawa

7 8 9

lebese digwere ditamati

10 11 12

ditapola pathanathe meetse

109
Kanegelo-28

110
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)

diphoofolo, kae
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

dingwe thutlwa ntlo

phadišano

Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, kh, mm, ng, ny, th, tl, ts, tš
Modumo
kw (kwera, kwele, malokwane, nakwana)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶✶ Mmutla le khudu


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Sandy Campbell
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-118-4

111
Go be go na le mmutla wa makoko. O
ikgogomoša o re wona o na le lebelo le
legolo. O be o o fela o kwera diphoofolo
tše dingwe.
O fela o re, ‘Wena kubu, wena thutlwa
le wena tlou, le na le mebele e megolo,
ebile e ya le imela. Wena khudu, o
sepela ka go nanya, o pepile ntlo.’
2 112
Morago ga matšatši a se kae, khudu
ya bolela ka bogale ya re, ‘Mmutla,
tlogela makoko. Le wena ba ka go šia.’
Mmutla wa sega wa re, ‘O reng ? Ke
go kwele gabotse ? Go lokile, ga re
bone gore wa lebelo ke ofe gare ga
ka le wena.’

113 3
Ka le le latelago, mmutla le khudu ba
itokišetša phadišano. Mmutla o be o
iketlile, o tseba gore o tlo fenya.
Diphoofolo ka moka tša tla go bogela.
Tlou ya ba malokwane wa lebelo,
‘Tee-pedi-tharo, ga e ye !’

4 114
Mmutla wa kitima ka lebelo le legolo.
Ge o lebelela ka morago wa se bone
khudu. Wa sepela ka go iketla.
Go se go ye kae pula ya na. Mmutla
ga o rate pula. O be o šetše o ipona e
le mofenyi. Wa itirela bolao wa robala.
Khudu ga se ya ema le ge pula e na.
Ya feta mmutla o sa ile ka boroko.

115 5
Ka morago ga nakwana pula ya
emiša. Mmutla wa tsoga, wa gadima
ka mo le ka mo la. Khudu ya se
bonagale. Wa kitima ka lebelo gore o
be mofenyi wa lebelo.

6 116
Ge mmutla o fihla ka khutlo ya
mafelelo wa se dumele se o se
bonego. Khudu e pele !
Mmutla wa kitima ka lebelo le legolo ...
Go padile. Khudu ke mofenyi wa
phadišano !

117 7
Diphoofolo ka moka tša sega mmutla.
Mmutla wa lewa ke dihlong.
Khudu ya re, ‘O na le lebelo go feta
rena, mmutla. Fela o se be le makoko
ka lona.’
Mmutla o ithutile. Wa tlogela go kwera
diphoofolo tše dingwe. Makoko a fela.

8 118
Mošomo
Beakanya diswantšho go ya ka tatelano ya taodišo.

A B

C D
1

E F

119
Kanegelo-29

Tau le legotlo

120
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
nna, maatla, ntlogela
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

palelwa tiile

tšhaba tshwarelo

Medumo (poeletšo)
kg, hl, ll, mm, ng, ntš, ny, sw, th, tl, ts, tš
Medumo
bj (bjalo, bja, bjona)
ph (phošo, bophelo, phološitše)
ngw (lengwe, sengwe, bangwe)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶✶ Tau le legotlo


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Vusi Malindi le Marleen Visser
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-119-1

121
Ka tšatši le lengwe morutišigadi Molefe
o humane Sello a lla. A mmotšiša gore
o llelang.
Sello a re, ‘Thabo le Thabiso ba
segišana ka nna. Ba re ke legotlo le
lenyenyane. Go bohloko gobane ga ke
yo mogolo le gona ke hloka maatla.’

2 122
Morutišigadi Molefe o hloka leano la go
dira gore bana ba bagolo ba se
segišane ka bana ba banyenyane.

Tau le legotlo

Ka le le latelago a dudiša bana kamoka


ga bona fase, a ba balela taodišo.

123 3
Tau le legotlo

Tau e be e robetše ge legotlo le fetafeta


ka lebelo sefahlegong sa yona. Ya tsoga,
ya le swara.
‘Se ntše hle !’ go kgopela legotlo. ‘Ge o
ka ntlogela ka tšatši le lengwe ke tlo go
direla se sengwe.’
Tau ya sega. ‘Wena, wa direla nna se
sengwe ! O yo monyenyane kudu ! Ke go
tlogela fela gobane o dira gore ke sege.’
Tau ya tlogela legotlo gore le sepele.

4 124
Matšatši a se makae, molaba wa barei
o tantše tau. Ya leka go itokolla, ya
palelwa. Molaba o be o tiile kudu.
Meno le bogolo le maatla tša yona
tša se thuše selo. Ya rora ka modumo
wo mogolo.

125 5
Modumo wa tau wa fihla ditsebeng tša
legotlo. La ya go hlola gore go direga
eng.
Ge le bona tau, la thoma go kokona
dithapo tša molaba ka meno a lona a
bogale. La dira bjalo go fihlela le dira
lešoba le legolo la go lekana gore tau
e kgone go tšhaba.

6 126
Tau ya lebelela legotlo e inamišitše
hlogo. ‘Ke lebogile wena, legotlo la
go loka. Ke segile bonyenyane bja
gago ka phošo. Ge e le bophelo bja
ka bjona o bo phološitše.’

127 7
Ge morutišigadi Molefe a feditše go
ba balela taodišo, a hlaloša molaetša
wa yona – se nyatše bonyenyane
bja motho.

Thabo le Thabiso ba kgopela Sello


tshwarelo. Ba ana gore ba ka se sa
segiša ka bana ba bangwe gape.

8 128
Mošomo
Ke lefoko lefe le nyalanago le seswantšho ka nepagalo?

1.
A. Tau ya swara legotlo.
B. Legotlo la swara tau.
C. Tau ya ja legotlo.

2.

A. Tau ya lokologa.
B. Tau e be e thabile.
C. Tau e be e swaregile.

3.
A. Legotlo ga le a thuša tau.
B. Legotlo le thušitše tau.
C. Tau e thušitše legotlo.

4.
A. Tau ya sega legotlo.
B. Legotlo le be le tšhaba tau.
C. Tau ya leboga legotlo.

129
Kanegelo-30

130
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
nna, maatla
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

mogwera onto sebjaneng

vanilaesense nkga hlwekiša

Medumo (poeletšo)
ee, kg, hl, ll, ng, ny, sw, th, tl, ts, tš
Medumo
šw (dirišwa, didirišwa, hlapišwa)
tsw (letswai, metswako, motswako, tswaka, latswa, matswalo)
tšh (tšhuma, tšhela, tšhipi)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶✶ Re paka le koko


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada
■ Diswantšho: Umuzi Photo Club Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Re lebeša ditebogo tše tseneletšego go ba ba latelago: BY-NC-ND) 4.0 International Licence
Evelyn Seipati Selema, Birdie Nkuwe Bambo le Kololo Phasha
Disclaimer: You are free to download and
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-120-7

131
Nna, koko le mogwera wa ka Kolo re
paka dikuku. Etla o bone !
Koko o tšhuma onto ya setofo. Re hlapa
diatla ke sesepe. Ke nako ya go paka !

Koko o re ruta go ela folouro ka go


diriša komiki. O tšhela puere ya go paka
le letswai. O re laetša tsela ya go sefela
metswako ka sebjaneng.

2 132
Koko o thubela mae a mabedi ka
sebjaneng. Kolo o tšhela komiki ya
swikiri. Ka tšhela lebese le oli. Koko
a feleletša ka go tšhela lelepolana la
vanilaesense. Mmmm, di nkga bose !

133 3
Go dirišwa lefehlo la motlakase go tswaka
metswako ya gagwe ga botse.
Ge Koko a le gare a tswaka motswako,
nna le Kolo re tlotša dipane ka botoro.
Koko a tswaka go fihlela motswako o eba
boreledi, bonolo le bobebe.
Motswako o lokile.

4 134
Koko o re ruta go tlatša dipane ka
motswako wa go lekanela. Nna le Kolo
re leka ka maatla go ekiša ka mo koko
a dirago ka gona. Koko o re re se
tlatše dipane go fetišiša ka ge dikuku di
hloka sekgoba sa go kokomoga.

135 5
Koko o bea dipane ka ontong.
A re lebelela ge re latswa malepola.
Ra re, ‘Koko, re go hlwekišetša
didirišwa tše !’
Koko a sega. ‘Difahlego tša lena le
tšona di nyaka go hlapišwa !’
Ra thuša koko go hlwekiša.

6 136
Tšhipi ya setofo ya lla. Dikuku di lokile !
Koko a tloša dipane. A di bea godimo
ga setofo gore dikuku di fole.
Ka tswaka swikiri ya aesing le meetse
go ya ka moelo wo koko a o dirilego.
Kolo a lata dikgabiši.

137 7
Ke nako ya go kgabiša dikuku.
Re gašanya swikiri ya aesing godimo
ga dikuku. Ra tlaleletša ka malekere.
Malekere a dira gore dikuku di bogege
le gore di be bose.
Re tlo di ja gosasa ka letšatši la
matswalo a koko !

8 138
Mošomo
Bala resipi ya go dira dikuku.

Resipi ya dikuku
Ditswaki (di dira dikuku tše 24)
• 2 komiki folouru
• 2 malepolana a puere ya go paka
• ½ lepolana la tiye la letswai
• 2 mae
• 1 komiki ya swikiri
• ½ komiki ya lebese
• ½ komiki ya makhura
• 1 lepolana la tiye la vanilaesense

Tsela ya go paka dikuku


1. Sefa motswako wa folouru, puere ya go
paka le letswai.
2. Hudua mae o a hlakantšhe le motswako.
3. Tšhela swikiri, lebese, oli le vanilaesense.
4. Hlakantšha go fihlela di e ba boleta.
5. Tšhela dipaneng tše tloditšwego makhura.
6. Paka nako ya go lekana metsoto ye 15 ka
phišo ya 180°C.

Resipi ya aesing
(ya dikuku tše 24)
• 1½ komiki ya swikiri ya aesing
• 3 malepola a meetse

139
Kanegelo-31

140
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
nna, nka

Mantšu a go balwa ka go lemogwa

ampolense balwetši

tšhwaana

Medumo (poeletšo)
ee, kg, kh, hl, ll, ng, ntš, th, tl, ts, tš

Medumo
oo (bookelong, bookelo, yoo, moo)
ph (sehlopha, maphodisa, phološa, maphelo)
ngw (ngwala, mangwalo, mohlomongwe, lengwe)
tšh (setšhaba, tšhoganetšo, tšhaba)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶✶ Toropo ya gešu


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Shayle Bester
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-121-4

141
Sekolo

1 2 3

Dumelang ! Leina la
ka ke Paledi. Ke tlo
le supetša toropo
ya gešu. Ke rata
baeng !

Se ke sekolo sa
rena. Ke bala kereiti
2. Ke rata sekolo.
Morutišigadi wa rena
o re ruta go bala le
go ngwala. O
bohlale, o lokile
ebile o na le
bopelotelele.

2 142
Kereke

Ye ke kereke ya
rena. Nna le ba
lapa lešu re rapela
gona.
Re a neela ka
kerekeng ge
go kgonagala.
Moruti o a re
rerela a be a re
rapelele. Ke
moetapele wa
sehlopha sa
baopedi ba kereke.
Ebile ke moetapele
wa setšhaba.

143 3
10111

SETEIŠENE SA MAPHODISA

Se ke seteišene sa
maphodisa.
Maphodisa ba re
šireletša le go bona
gore re bolokegile.
Ba re thuša ka nako
tša tšhoganetšo.
Ke rata go namela
koloi ya bona ya
lebelo, ya go ba le
molodi wa temošo !

4
144
Borasetima mollo

Mo ke ga
borasetima mollo.
Ke rata koloi ya
bona ye kgolo e
khubedu ! E na le
leri ye telele le
meetse a go tima
mollo.
Boraditima mollo ba
bogale. Ba tloša
batho meagong ye
e tukago mollo.

145 5
BOOKELO

Mo ke bookelong.
Yela ke ampolense.
E phološa maphelo
a balwetši le
bagobadi ka go ba
tliša bookelong.
Baoki ba thuša
dingaka go re
hlahloba le go re
alafa. Ba re fa
dihlare le go re
hlaba tšhwaana.
Yo ! Ke tšhaba
go bona nalete !

6 146
BOKGOBAPUKU

Bona bokgobapuku.
Ke lefelo le le
homotšego, la khutšo
mo re balelago
gona.
Rabokgobapuku o
re fa maele mabapi
le dipuku tše bose.
O re hlohleletša go
godiša tsebo. O re
adima dipuku gore
re ye go di bala
magaeng a gabo
rena.

147 7
Poso

O reng ? Yoo, ke nako


ya gore le sepele ?
Ke na le leano –
ga re fane diaterese.
O bona poso ?
Ke tlo romela
o
Paledi
Lerum
treet
mangwalo a gago
kopa S
13 Mo
ane
gona moo. A gago
Mokop
raposo o tlo a tliša
0601
ka gešu.

Mohlomongwe le nna
nka etela toropo ya
geno ka lengwe la
matšatši !

8 148
Mošomo
Ke mang yo a šomago mo? Nyalanya lefelo le motho ka nepagalo.

1 A

bookelo lephodisa la mosadi

2 B

kereke morutišigadi

3 C

borasetima mollo mooki

4 D

seteišene sa maphodisa moruti

5 E

sekolo boraditima mollo


149
Kanegelo-32

Ke ♥
KeAfrika

Afrika
Bor wa
Bor wa

SEPEDI 150
SEPEDI
Lentšu le go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
diphoofolo
Mantšu a go balwa ka go lemogwa

Afrika Borwa mpsha ngwala

nkwe thutlwa diphenkwini

mpšhe bošweu moserolwane

Medumo (poeletšo)
ee, kg, kh, hl, ng, ny, th, tl, ts, tš
Medumo
nt (moporesitente, ranta, diranta, sente, disente)
ph (phoofolo, diphoofolo, tshephe, sehlopha, diphenkwini)
tsh (tshela, tshephe, tshunyaleraga)
tšh (setšhaba, bosetšhaba, tšhelete, tšheleteng, tšhukudu)

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase


E gatišitšwe ka 2012 ke Molteno Institute for Language and Literacy
E theilwe go tšwa molokolokong wa ditaodišo wa
pele wo o lefetšwego ke ba ga Zenex Foundation

✶✶✶✶✶ Afrika Borwa ya rena


■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada
■ Moswantšhi: Marleen Visser (letlakala la ka ntle le letlakala 8) Creative Commons Attribution-
■ Diswantšho: iCLIPART.com (diphenkwini, letlakala 5), NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
Schalk Viljoen (galejone, letlakala 6)
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.

ISBN 978-1-77580-122-1

151
Afrika Borwa e mpsha e
thomile ka 1994.
Ra amogela moporesitente
Nelson Rolihlahla Mandela.
Ra ba le koša ye mpsha
ya setšhaba. Ra ba le
folaga ye mpsha ya mebala
ye tshela.
Madiba

koša ya bosetšhaba

Nkosi sikelel’ iAfrika


Nkosi sikelel’ iAfrika
Maluphakanyisw’ uphondo lwayo,
Yizwa imithandazo yethu,
Nkosi sikelela, thina lusapho lwayo.
folaga ya bosetšhaba
Morena boloka setjhaba sa heso,
O fedise dintwa le matshwenyeho,
O se boloke, O se boloke setjhaba
sa heso,
Setjhaba sa South Afrika – South Afrika.

Uit die blou van onse hemel,


Uit die diepte van ons see,
Oor ons ewige gebergtes,
Waar die kranse antwoord gee,

Sounds the call to come together,


And united we shall stand,
Let us live and strive for freedom,
In South Africa our land.

moeno wa naga

2 152
Tšhelete ya rena ke diranta le disente.
Re di ngwala ka tsela ye: ranta – R,
sente – c.
Tšhelete ya rena e na le moeno wa
setšhaba ka pele, ka morago e na letšoba
goba phoofolo ya Afrika Borwa.
Ka pele

Ka morago
aramolili seterelesia tshephe tholo kgokong
mogolodi poroteya

5c 10c 20c 50c R1 R2 R5 R5

Ka morago

R10 – tšhukudu R20 – tlou R50 – tau

R100 – nare R200 – nkwe

153 3
Diphoofolo tše di lego
tšheleteng di humanega
dirapeng tša diphoofolo.
Re na le ye kgolokgolo (tlou),
ye teleletelele (thutlwa), ya
lebelo le legologolo (lepogo).
Phoofolo ya bosetšhaba ke
tshephe. Sehlopha sa rena sa phoofolo ya bosetšhaba:
tshephe
rakpi se tsebega ka “Springboks”.

tlou thutlwa lepogo

tau tholo nkwe

tšhukudu nare kgokong


4
154
Nonyana ya bosetšhaba
ke mogolodi. Ke ye
telele ye botse.
Re humana mehuta ya
dinonyana tša go
fapana mo Afrika
Borwa.

nonyana ya bosetšhaba:
mogolodi

Re na le mpšhe,
nonyana ya go di feta
kamoka ka bogolo.

dimpšhe

Re na le diphenkwini
tša mebala ya boso le
bošweu. Di dula pele
ga lewatle, di sesa ka
lebelo le legolo.

phenkwini

Ka bobedi mehuta ye ya dinonyana ga


di kgone go fofa.

155 5
Hlapi ya bosetšhaba ke
galejone. E humanega
fela lewatleng la Afrika
Borwa.
Mawatle a rena a na
le dibopiwa tša go
makatša. Di akaretša
maruarua a magolo, hlapi ya bosetšhaba: galejone

dišaka tše kotsi le ditolofini tše bohlale.


Go humanega gape le dihlapi tša go
fapanafapana ka mebala, seemo le bogolo.

maruarua šaka le dihlapi

tolofini khudu ya ka meetseng


(tshunyaleraga)

6 156
Letšoba la bosetšhaba
ke poroteya. Sehlopha
sa rena sa setšhaba sa
kerikete se tsebagala
ka leina la “Proteas”.

letšoba la bosetšhaba: poroteya

Mohlare wa bosetšhaba
ke moserolwane.
Ke mohlare wa kgale
kudu.

mohlare wa bosetšhaba: moserolwane

Afrika Borwa e na le
mafelo a botse kudu.

noka

leganata

sethokgwa
thaba le lewatle

157 7
Re setšhaba sa molalatladi.
Re bolela maleme a go fapana.
Re na le ditšo tša go fapana.
Re ja dijo tša go fapana.
Re na le ditumelo tša go fapana.
Re Ma-Afrika Borwa ka moka.
Afrika Borwa ke ya rena.

8 158
Mošomo
Tlatša dikgoba mafokong ka go hlatha dika tša bosetšhaba.

A B C D

mogolodi poroteya tshephe galejone

E F G

diranta le disente moserolwane Nkosi Sikelel’ iAfrika

1. Tšhelete ya rena e bitšwa ______________________.

2. Koša ya bosetšhaba ke ________________________.

3. Phoofolo ya bosetšhaba ke _______________.

4. Nonyana ya bosetšhaba ke ________________.

5. Hlapi ya bosetšhaba ke ________________.

6. Letšoba la bosetšhaba ke ________________.

7. Mohlare wa bosetšhaba ke ___________________.

159
TO PARENTS / GUARDIANS
What is this book?
This book is a collection of stories at the right level for your child’s grade. The stories at the
beginning of the book are easier to read than the stories at the end.

Should I be using this book at home or is it only for school?


Both – your child will read this book at school and you should read from it at home with them every
day. The more children read, the better they get at reading. Help your child to look after the book
and pack it back in their school bag after reading. Your child must take the book to school every day.

How should I help my child practise?


Encourage your child to read aloud from this book to you or any family member every day. They
can also read the book silently on their own. Alternatively, you or another family member can read
the story to them. Make reading a fun daily activity in the home. Even ten minutes of reading a day
can make a big difference to your child.

Reading well takes time and practice so encourage your child to read often. Making mistakes is a
normal part of reading, so encourage and praise your child and help them when they get stuck.
Take an interest in what the story is about and what happens in the story. Ask your child lots of
questions and encourage them to talk about what they have read. It is important that your child
understands the meaning of what they are reading.

How do I know which story my child should be reading?


The teacher will usually suggest which story your child should be practising. It is important that
your child is able to read most of the words in the story. If the story is too difficult, they will struggle
and not enjoy reading. If they are struggling, find an easier story. The idea is to build confidence by
getting them to read at the right level. It is good to get your child to re-read the same story a few
times before moving on to the next story.

What if my child loses this book?


Make sure that your child’s name is written clearly on the book cover. If possible, cover the book to
protect it. It is important to teach children how to care for books. They should not bend the covers
or pages backwards, and they should always wash their hands before handling a book. Please keep
the book away from babies to avoid it getting damaged. If the book gets lost or badly damaged,
please speak to the teacher so that she can see if she has any extra books. It is really important that
your child takes care of their book and does not lose it.

Enjoy reading with your child!


GO MOTSWADI/MOHLOKOMEDI
Puku ye ke eng?

Puku ye ke kgoboketšo ya dikanegelo tše di lego maemong a maleba a bana ba gago. Dikanegelo tša
mathomo di bonolo go bala go feta tša mafelelo.

Nka diriša puku ye ka gae goba sekolong fela?

Mafelo ka bobedi – ngwana wa gago o tlo bala puku ye sekolong gomme wena wa mmalela yona
ka gae tšatši ka tšatši. Bana ba ba balago ka mehla ba tlwaela go bala. Thuša ngwana wa gago go
hlokomela puku le go e swara gabotse gomme ba e be a ka mokotleng wa dipuku ka morago ga go
bala. Ngwana wa gago a ye le yona sekolong tšatši ka tšatši.

Nka thuša bjang ngwanaka go itlwaetša?

Hlohleletša ngwana wa gago gore a go balele goba a balele leloko la lapa tšatši ka tšatši. A ka ipalela
teng. Wena goba leloko la lapa le ka mmalela kanegelo. Dira gore go bala e be selo sa go ka ipshina
sa letšatši le letšatši. Le ge e ka ba metsotso ye lesome ka letšatši e ka dira phapano ngwaneng wa
gago.
Go bala gabotse go tšea nako le go ka itlwaetša, ka gona hlohleletša ngwana wa gago go bala ka
mehla. Gore ngwana wa gago go dira diphošo go tlwaelegile, ebile ke seripa sa go ithuta, hlohleletša
le go reta ngwana mo a šitwago. Bontšha kgahlego go seo ba se balago le se se diragago taodišong.
Botšiša dipotšišo le go mo hlohleletša go bolela ka seo a se badilego. Go bohlokwa gore ngwana wa
gago a kwišiše se ba se balago.

Ke tseba bjang gore ngwanaka o bala taodišo efe?

Morutiši ke yena yo a akanyago le go šišinya gore ngwana wa gago o bala le go dira tlwaetšo ka
kanegelo efe. Go bohlokwa gore ngwana wa gago a kgone go bala mantšu a mantši. Ge kanegelo e
le bothata e tlo mo swariša bothata le gona baka se ishine ka yona. Ge a hwetša bothata ka yona o
mo kgethele ye bonolo. Maikemišetšo ke go aga boitshepo gore ba kgone go bala go ya ka maemo a
bona. Go bohlokwa gore ngwana bale taodišo leboeletša pele a ka fetela go ye nngwe.

Go diregang ge ngwana a timeditše puku ye?

Dira bonnete gore leina la ngwana le ngwadilwe letlakaleng la mathomo la puku. Ge go kgonega
apeša puku go ka ešireletša ditšhila. Go bohlokwa go ruta bana go hlokomela dipuku. Ba se di kobe,
le gona ba hlape diatla pele ba swara dipuku. Be a puku kgole le masea gore a se e senye.
Ge puku e timetše goba e sentšwe ke masea, boledišana le morutiši go bona ge go na le dipuku tša
tlaleletšo. Go bohlokwa ngwana wa gago go hlokomela puku ya gagwe gore e se timele.

Ipshine ka go bala le ngwana wa gago!

You might also like