Final Sepedi Stories (Grade 2 Booklet) - 1
Final Sepedi Stories (Grade 2 Booklet) - 1
SEPEDI SEPEDI
SEPEDI SEPEDI SEPEDI
dilethase
re
digwe
Kanegelo-19 Re a bapala
SEPEDI SEPEDI SEPEDI SEPEDI SEPEDI
2
Kanegelo-28 Mmutla le khudu
Kanegelo-29 Tau le legotlo
Kanegelo-30 Re paka le koko Sepedi
Kanegelo-31 Toropo ya gešu Ke ♥
Afrika
Bor wa
Puku ye ke kgoboketšo ya dikanegelo tše di lego maemong a maleba a bana ba gago. Dikanegelo
tša mathomo di bonolo go bala go feta tša mafelelo. Di diriswa ka phapošing borutelo ka nako ya go
bala ka tlhahlo ya barutwana ka bontši, ka bobedi goba ka botee le gore morutwana a ka ya le yona
gae go dira boitlwaetšo.
2. Go bala ka bobedi: Bana ba ka bala ka go šielana go balelana dikanegelo. Ba ka dira bjalo morutiši
a le gare a thuša dihlophana tše nyenyane tšeo di dutšego fase phateng.
3. Go bala ka botee ka phapošing borutelo gaba ka gae: Bana baka balela teng. Bana baka dumelelwa
go ya le dipuku gae go direla gore ba kgone go itlwaetša go bala ka gae. Dumelela bana go ya le
dipuku tša kanegelo gae gore batswadi ba kgone go ba thuša go bala. Mafelelelong a a kgoboketšo
ya dikanegelo go na le mo batswadi ba ka hwetšago thušo ya gore baka diriša bjang puku ye.
Ee! Bana ba swanetše go ya gae le puku, fela ba swanetše go tla le yona sekolong tšatši ka tšatši gore
bakgone go bala ka phasing borutelo.
Ruta bana gore puku e swarwa bjang, le gona o ba gopotše gore ba tle le yona sekolong tšatši ka
tšatši. Ge ngwana a lebetše puku gae e re a badišane le yo mongwe.
Hlohleletša go bala kanegelo ka nngwe leboeletša go fihlela ba e ba le bokgone pele baka fetela
kanegeno ye e latelago. Diriša maitemogelo a gago go bona gore bana ba ka fetela pukung ya mphato
wo o latelago.
Diteng
Kgoboketšo ya dikanegelo . Mphato wa 2
Kanegelo-17 Thušang! ................................................................. 1
Kanegelo-18 Palesa o kae? ................................................... 11
Kanegelo-19 Re a bapala ....................................................... 21
Kanegelo-20 Aa, Morena Kgabo! ....................................... 31
Kanegelo-21 Leino ........................................................................ 41
Kanegelo-22 Segwere se segolo ....................................... 51
Kanegelo-23 Lebenkeleng la diaparo ............................ 60
Kanegelo-24 Moya le letšatši ............................................... 70
Kanegelo-25 Bolokela bokamoso ...................................... 80
Kanegelo-26 Ditumo tše tharo ............................................. 90
Kanegelo-27 Sopo ya maswika .......................................... 100
Kanegelo-28 Mmutla le khudu ............................................. 110
Kanegelo-29 Tau le legotlo ................................................... 120
Kanegelo-30 Re paka le koko ........................................... 130
Kanegelo-31 Toropo ya gešu .............................................. 140
Kanegelo-32 Afrika Borwa ya rena ................................. 150
ISBN 978-1-77580-727-8
Kanegelo-17
1
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
yoo, tla
Lentšu le go balwa ka go lemogwa
swere
Medumo (poeletšo)
ng, ts
Medumo
hl (mohlare, hlagelela, hlokege)
ny (nonyana, nyaka, nyamile)
th (thušang, thuša, thuše, thabile)
✶✶✶ Thušang!
■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Marleen Visser
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.
ISBN 978-1-77580-107-8
2
Katse e bona nonyana godimo ga
mohlare. Katse e nyaka go ja
nonyana. Ya namela mohlare.
2 3
Thušang ! Katse e gakanegile godimo
ga mohlare.
Mimi a hlagelela. O ya go thuša.
O namela mohlare.
4 3
Thušang ! Katse le Mimi ba gakanegile
godimo ga mohlare.
Pakiso a hlagelela. O ya go thuša.
O namela mohlare.
4 5
Thušang ! Katse, Mimi le Pakisi ba
gakanegile godimo ga mohlare.
Sesi Rina a hlagelela. O ya go thuša.
O namela mohlare.
6 5
Thušang ! Katse, Mimi, Pakiso le sesi
Rina ba gakanegile godimo ga mohlare.
Malome Soli a hlagelela.
A goma. O ya kae ?
Ba nyamile. Ba ka dira eng ?
6 7
Malome Soli o tla a swere leri.
Mimi, Pakiso le sesi Rina ba thabile.
‘Malome Soli, re a leboga !
Yoo, bona katse ! E fologile !’
8 7
‘Wena katse, o re dirile eng ?
Go be go sa hlokege gore re go thuše !
Re ka se sa leka go go thuša !’
8 9
Mošomo
Beakanya diswantšho go ya ka tatelano ya taodišo.
A B
C D
1
E F
10
Kanegelo-18
SEPEDI
SEPEDI 11
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
kae, yoo, aa
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
Medumo (poeletšo)
ee, ts
Medumo
kg (kgamelo, kgolo, kgabiša, kga)
tš (letšatši, botšiša, matšoba)
ISBN 978-1-77580-108-5
12
‘Dumela, segwagwa. Ke nna Palesa.
Ke na le kgamelo e kgolo.
Ke latile meetse.
Bašomi ba letile meetse.
Ke kgabiša mobu go se nene.’
2 13
Bašomi ba lapile. Ba šoma kudu.
Lehono letšatši le a fiša.
Ba letile meetse.
‘Palesa o kae ?’ ba botšiša.
14 3
‘Dumela, leobu. Ke nna Palesa.
Ke na le kgamelo e kgolo.
Ke latile meetse.
Bašomi ba letile meetse.
Ke kga matšoba go se nene.’
4 15
Bašomi ba lapile. Ba šoma kudu.
Letšatši le fiša kudu.
Ba letile meetse.
‘Palesa o kae ?’ ba botšiša.
16 5
‘Dumela, kodutala. Ke nna Palesa.
Ke na le kgamelo e kgolo.
Ke latile meetse.
Bašomi ba letile meetse.
Ke sa goga moya go se nene.’
6 17
Bašomi ba lapile. Ba šoma kudu.
Letšatši le fiša kudu-kudu.
Ba letile meetse.
‘Yoo ! Ekaba Palesa o kae ?’
ba botšiša.
18 7
Palesa šo. Le meetse šea.
Ge a bona bašomi a re, ‘Yoo !
Meetse a boima. Ke šomile kudu.
Ke lapile kudu !’
AA ! PALESA !
8 19
Mošomo
Ke lefoko lefe le nyalanago le seswantšho?
1.
A Palesa o šoma kudu.
B Palesa o kgabiša mobu.
C Palesa o kga matšoba.
2.
A Bašomi ba goga moya.
B Bašomi ga ba leta
meetse.
C Bašomi ba šoma kudu.
3.
A Meetse šea.
B Palesa ga a lata meetse.
C Palesa o boile ka pela.
4.
A ‘Dumela, segwagwa.’
B ‘Dumela, leobu.’
C ‘Dumela, kodutala.’
20
Kanegelo-19
SEPEDI 21
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
tlo, tša, kae
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
nkhumana
Modumo (poeletšo)
ng
Medumo
kh (Kholofelo, khuta, khutilego)
ny (nyaka, monyenyane, mofenyi)
✶✶✶ Re a bapala
■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
NonCommercial-NoDerivatives (CC
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Sandy Lightley
Disclaimer: You are free to download and
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.
ISBN 978-1-77580-109-2
22
Kholofelo a re, ‘A re bapale.
Re bapala papadi e bose.
Ge ke bala lena le ye go khuta.’
2 23
‘Ke a bala. Eyang go khuta ! Nna ke
tlo le nyaka,’ go bolela Kholofelo.
Tebogo, mošimane yo monyenyane,
o bapala le bona. Fela ga ba bone.
24 3
‘Ke etla, ke etla ...
Ke bone mo o khutilego gona.
Ke go humane, Sam ! Etla, a re ye,’
go bolela Kholofelo.
4 25
‘Ke etla, ke etla ...
Ke bone mo o khutilego gona.
Ke go humane, Jen ! Etla, a re yeng,’
go bolela Kholofelo.
26 5
‘Ke etla, ke etla ...
Ke bone mo o khutilego gona.
Ke go humane, Meg !
Lena ba bararo, ke le humane.
Go bile bose,’ go bolela Kholofelo.
6 27
Ke nako ya dijo tša mosegare.
Kholofelo a re, ‘Ke bile le papadi
ye bose. Ke mofenyi. Ke le humane
ka moka !’
Mma a re, ‘Tebogo o kae ?’
28 7
‘Ga se wa re humana ka moka.
Nna ga se wa nkhumana!’ go bolela
Tebogo, a le ka fase ga tafola !
8 29
Mošomo
Go be go khutile mang lifelong lengwe le lengwe?
1. ___________ o khutile
moraleng.
2. ___________ o khutile
phapošing ya bojelo.
3. ___________ o khutile
phapošing ya borobalelo.
4. ___________ o khutile
phapošing ya boiketlo.
30
Kanegelo-20
31
187
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
aa, tla
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
Medumo (poeletšo)
ng, ts
Modumo
kg (Kgabo, Kgadi, kgopela, kgale)
ISBN 978-1-77580-110-8
32
Morena Kgabo o etela Kgadi Kgabo.
Kgadi Kgabo o pakile borotho.
O bo bea godimo ga lefasetere gore
bo fole. A bea le kase.
2 33
Morena Kgabo o
tla le maloba.
O bolawa ke tlala.
‘Dumela, Kgadi.
Re ka ja ?’ o a
kgopela.
Kgadi Kgabo
o sa itokiša.
34 3
Morena Kgabo ke kgale a letile.
O dupelela borotho. O dupelela
kase. Ga go selo ka maleng.
A di tšea a ja !
4 35
Kgadi Kgabo o sa itokiša.
O rata go bonagala a le botse.
O itebelela ka seiponeng.
36 5
‘Re ka ja ?’ ke Morena Kgabo.
Kgadi Kgabo o sa itokiša.
6 37
Kgadi Kgabo o sa itokiša ...
Morena Kgabo o sa ja ...
38 7
Kgadi Kgabo o lokile.
‘Tsena re je,’ o amogela Morena Kgabo.
‘Ke je gape ? Ga ke sa ja !’ go bolela
Morena Kgabo.
Aa! O jele dijo ka moka !
8 39
Mošomo
Lefoko le bolela ka mang – Morena Kgabo goba Kgadi Kgabo?
A B
3. O sa itokiša. _____________
6. O tenegile. _____________
40
Kanegelo-21
41
SEPEDI
Lentšu le go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
yeo
diphoofolo mankgagane
legotlo
Modumo (poeletšo)
ts
✶✶✶ Leino
■ Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz
■ Bangwadi ba ditaodišo: Jenny Katz le Mirna Lawrence
■ Mošomo ka: Jenny Katz Creative Commons Attribution-
■ Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada NonCommercial-NoDerivatives (CC
BY-NC-ND) 4.0 International Licence
■ Moswantšhi: Rob Owen
■ Kalo le moakanyetšo: Resolution Disclaimer: You are free to download and
share this work as long as you attribute the
Molteno Institute for Language and Literacy,
© 2012 Molteno Institute for Language and Literacy but you may not change this work in any way
or use it commercially.
ISBN 978-1-77580-111-5
42
Tumelo o bona leino. A le topa.
‘E ka ba ke leino la mang le ?’
O nagana go ka humana karabo.
2 43
ga
no
Di
44 3
Dita u
4 45
Magotlo
46 5
a ne
g ag
k
an
m
Bo
6 47
Dinose
48 7
Ka nako yeo ke ge Lebo a tsena.
A re, ‘Dumela, Tumelo. Ga re ye
go bapala !’
Tumelo o lekola meno a Lebo.
O humane karabo!
8 49
Mošomo
Nyalanya mantšu le seswantšho ka nepagalo.
1.
A
leleme la
nose
2. B
meno a
tau
3.
C
meno a
mankgagane
4.
D
meno a
noga
5.
meno a E
Lebo
6.
meno a F
legotlo
50
Kanegelo-22
ditamati
dilethase
ditapola
re
digwe
51
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
aowa, yoo, nna
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
Medumo (poeletšo)
ng, ny, th, ts
Medumo
gw (segwere, digwere, mmagwe)
tl (tle, legotlo, tla)
sw (swara, swarelela, swanela)
ISBN 978-1-77580-113-9
52
ditamati
dilethase
ditapola
ere
digw
2 53
Segwere sa mafelelo sa šalela ka
mobung. Molemi Maleka a goga
segwere. A se goga, a se goga. A se
goga gape ! Sa ganelela ka mobung.
‘Yoo ! Segwere se ke se segolo kudu,’
o a nagana.
54 3
Molemi Maleka
a re mosadi a
tle go mo
thuša. Mosadi
a mo swara ka
dinoka. Ba se
goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.
Ba re morwa
a tle go ba
thuša. Morwa
a swarelela
mmagwe. Ba
se goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.
4 55
Ba re kolobe e
tle go ba thuša.
Kolobe ya
swarelela
morwa. Ba se
goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.
Ba re katse
e tle go ba
thuša. Katse
ya swarelela
kolobe. Ba se
goga. Fela
segwere sa
ganelela ka
mobung.
56 5
‘Ke sebaka re goga. Segwere se ke se
segolo kudu !’ ba bolela ba belaela.
Ke ge katse e re legotlo le tle go ba
thuša. Legotlo la tla ka makoko.
La swarelela katse.
57
Segwere se TUMOGA !
8 58
Mošomo
Diriša mantšu a ka mapokising go tlatša dikgoba mafokong.
A B C
D E F G
60
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
tlo, nna, aowa
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
Medumo (poeletšo)
hl, kg, kh, ng, th, ts, tš
Medumo
mm (mma, mmala, mmini, mmalo)
nk (lebenkeleng, nko, dipinki)
ISBN 978-1-77580-112-2
61
Ke mafelelo a beke. Lehono ba lapa ba
reka diaparo lebenkeleng la diaparo.
2 62
Tate o hloka digalase tša letšatši. Tša
gagwe tša kgale di thubegile. O leka
mehuta ya go fapana. O ema pele ga
seipone. Ke tše botse ! A ipona e le
seopedi sa go tuma !
63 3
Koko o hloka mongatse wa go apara ge
a ya kerekeng. O rata wa mmala wa
namune wa go ba le lefofa. A ema pele
ga seipone. A ipona e le kgošigadi !
4 64
Rakgolo o hloka sekhafo sa marega.
O rata sa ulu, sa methaladi. Se tlo
mo ruthufatša ka sehla sa marega.
A se apara a ema pele ga seipone.
A ipona e le monna wa maemo !
65 5
Kgaetšedi o hloka masokisi. O rata tša
mebalabala tša go sepelelana le
mebala ya diaparo tša gagwe kamoka.
A ema pele ga seipone. A ipona e le
seopedi sa go tuma !
6 66
Buti o hloka gempe. O leka tša mebala
ya go fapana. O rata ya botalamorogo
ya go ba le dikonopi. A ema pele ga
seipone. A emiša nko. A ipona e le
lesogana la maemo !
67 7
Lapa ka moka le reka diaparo.
‘Mmalo ! Ke Dineo fela yo a sa
humanago selo,’ go bolela mma.
Ke ge Dineo a re, ‘Aowa, bonang !
Le nna ke reka diaparo – tše dipinki !’
8 68
Mošomo
Motho ka o tee o be a leka eng ka lebenkeleng?
Tlatša dikgoba mafokong.
A B C
D E F G
70
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
kae, tlo, nna
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
hlompha
Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, ng, ny, th, ts, tš
Modumo
ll (mollo, konopolla, bofolla)
ISBN 978-1-77580-117-7
71
Moya le letšatši di be di ngangišana.
‘Ke na le maatla go feta wena. Ke wiša
mehlare,’ moya o bolela ka go
ikgogomoša.’
‘Ke go feta ka maatla,’ go fetola letšatši.
‘Nka fiša lešoka le ka moka.’
‘Nka fokela mollo mo ke ratago, wa fiša
naga ye ka moka,’ go bolela moya.
2 72
Ba le gare ba ngangišana, lesogana la
feta le apere baki.
‘A re emiše go ngangišana re dire teko,’
go bolela moya. ‘Yo a ka dirago gore
lesogana lela le hlobole baki ke yena
mofenyi.’
‘Go lokile,’ go bolela letšatši. ‘Ga e be
wena wa pele.’
3
73
Moya wa go tonya wa foka ka lebelo.
Wa dira gore lesogana le roromele.
Moya wa foka kudu. Mongatse ya
lesogana ya fofela godimo. Lesogana la
konopela dikonopi gore baki e se fofe.
Moya wa foka kudukudu. Lesogana la
tiiša baki gore e se fofe.
4 74
Moya wa lapa.
‘Wena bona ka mo o ka dirago ka gona,’
moya o botša letšatši.
75 5
Letšatši la ruthela. Mororomelo wa
lesogana wa ema.
Letšatši la fiša. Lesogana la konopolla
baki, la bofolla thai.
Letšatši la fiša kudu. Go se go ye kae
lesogana la hlobola baki.
6 76
Lesogana la iša pele le leeto go
fihlela le dikela.
77 7
Moya wa lebelela letšatši wa re,
‘O nepile, o na le maatla go feta nna.
O mofenyi.’
Letšatši la fetola la re, ‘Ke a leboga,
Moya. Le wena o na le maatla a
magolo. Ke tlo go hlompha ka mehla.’
8 78
Mošomo
Bapetša seswantšho 1 le seswantšho 2. Phapano ke efe?
79
Kanegelo-25
SEPEDI 80
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
tlala, tlo
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
tšhošane dikenywa
dikhunkhwane phošo
Medumo (poeletšo)
hl, kg, ng, ny, th, ts, tš
ISBN 978-1-77580-115-3
81
Fase ga thaba go be go dula nonyana,
serunya, segokgo, tšhošane le tšie.
Ka sehla sa selemo tšhošane e šomile
kudu go kgoboketša dijo tša marega.
Tšie yona e be e dulela go bapala, go
opela ebile e bina.
2 82
Nonyana ya bona tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ nonyana e a botšiša.
‘Ke kgoboketša mabele a go ja marega,’
go araba tšhošane.
Nonyana le yona ya nagana go
kgoboketša dipeu le dikenywa.
3
83
Serunya sa bona tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ serunya se a botšiša.
‘Ke kgoboketša mabele a go ja marega,’
go araba tšhošane.
Serunya le sona sa nagana go
kgoboketša diboko.
4
84
Segokgo sa bona tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ segokgo se a botšiša.
‘Ke kgoboketša mabele a go ja marega,’
go araba tšhošane.
Segokgo le sona sa nagana go
kgoboketša dikhunkhwane.
85 5
Tšie ya bona
tšhošane e šoma.
‘O dira eng ?’ tšie
e a botšiša.
‘Ke kgoboketša
mabele a go ja
marega,’ go
araba tšhošane.
Tšie ya bona e se
kgopolo ye botse.
Ya re go tšhošane,
‘Ke mošomo wa go
tena. Ke lebaka
mang la gore o
šome e le gore o
ka diriša nako ye
go bapala, go
opela le go bina ?’
6 86
Marega a fihla. A tonya. Dimela tša oma.
Nonyana, serunya, segokgo le tšhošane
di thabile. Di na le dijo tšeo di di
kgobokeditšego.
Tšie ga e na dijo. Ya bolawa ke tlala.
87 7
Tšie ya kgopela dijo go tšhošane.
‘Ge re kgoboketša dijo, wena o be o
bapala, o opela ebile o bina,’ tšhošane
ya gopotša tšie.
‘Ke dirile phošo. Ke tlo ikgobokeletša
dijo tša marega,’ go bolela tšie.
Tšhošane ya bona gore tšie e humane
thuto, ya abelana dijo le yona.
8 88
Mošomo
Ke tsela efe ye sengwe le sengwe sa dibopiwa se itokišeditšego
marega ka yona? Nyalanya seswantšho le lefoko ka nepagalo.
1.
se kgobokeditše
A
dikhunkhwane
tšhošane
2.
se kgobokeditše
B
diboko
nonyana
3.
ga se ya
C kgoboketša selo
serunya
4
e kgobokeditše
D mabele
segokgo
5.
e kgobokeditše
E dipeu le
dikenywa
tšie
89
Kanegelo-26
90
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
gae, kae, nna, yeo, lla
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, ng, th, ts, tš
Medumo
tl (maleatlala, tlo, setlatla, tloša)
ntš (mantšiboa, sentše, ntše)
ISBN 978-1-77580-114-6
91
Kgale moremi wa mehlare o bone mohlare
wo mo botse wa go makatša lešokeng.
Ge a emiša selepe gore a o reme, mohlare
wa re, ‘Ema ! Ke mohlare wa maleatlala !
Ge o ka ntlogela ke tlo go fa dilo tše
tharo tše o di dumago.’
Moremi a makala fela a dumela.
2 92
Ge moremi a fihla gae, a botša mosadi wa
gagwe ka mohlare wa maleatlala.
‘Dilo tše tharo tše o di dumago,’ mosadi
a thabela ditaba tšeo. ‘Re ka duma eng ?
A re gopodišiše taba ye. Re iphe nako ya
go nagana.’
93 3
Moremi le mosadi ba dula fase go ja dijo
tša mantšiboa.
Moremi a re, ‘Mmm, dijo tše bose. Ke
duma e ke go ka ba le boroso ye bose ...’
Go se go ye kae, boroso ye kgolo ye
botse ya wela godimo ga tafola.
4 94
‘O sentše tumo e tee ! Setlatla se !’
mosadi o bolela ka kgalefo.
‘O se bolele le nna ka tsela yeo,’ go
fetola moremi. ‘E ke boroso ye e ka
kgomarela sefahlego sa gago !’
Go se go ye kae, boroso ya kgomarela
sefahlegong sa mosadi.
5
95
‘Bona ! Tloša boroso ye sefahlegong
sa ka !’ mosadi o bolela a lla.
Ba e goga, ba e goga, ba e goga gape ...
fela boroso ya ganelela.
‘Tumo ya bobedi le yona e ile. Ke tlo dira
eng ?’ o bolela dikeledi di falala.
6 96
Ge mosadi a ntše a lla, moremi a nagana
selo se tee fela se a ka se dirago.
‘Ke duma e ke boroso ye e ka boela
tafoleng,’ a bolela.
Go se go ye kae, boroso ya boela tafoleng.
97 7
Moremi wa mehlare le mosadi ba ja
dijo tša mantšiboa tše bose, e lego
borotho le boroso.
8 98
Mošomo
A B
moremi mosadi
4. ‘E ke boroso ye e ka kgomarela
sefahlegong sa gago!’ _______
100
SEPEDI
Lentšu le go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
digwere
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
tšhela letswai
Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, ll, ng, ny, sw, tl, ts, tš
Modumo
ngw (lengwe, mongwe, sengwe, dingwe)
ISBN 978-1-77580-116-0
101
Ka lengwe la matšatši mosepedi yo a
bego a na le tlala o fihlile motseng
wo mongwe. A kgopela dijo. Go be go
se na yo a bego a na le dijo tše
lekanego go ka abelana le yena.
2 102
Mosepedi a humana pitša. A gotša
mollo a bea pitša mollong. A tšhela
meetse ka pitšeng. A bona maswika
a magolo a boreledi, a tsenya ka
pitšeng. A emela meetse gore a bele.
103 3
Mosadi a batamela go bona se
mosepedi a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le digwere,’ go bolela mosadi.
Mosepedi a di tsenya ka pitšeng.
4
104
Mosadimogolo a batamela go bona se
mosepedi a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le dieiye,’ go bolela mosadimogolo.
Mosepedi a di tsenya ka pitšeng.
5
105
Mosetsana a batamela go bona se
mosepedi a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le ditapola,’ go bolela mosetsana.
Mosepedi a di tsenya ka pitšeng.
6 106
Modiši a batamela go bona se mosepedi
a se apeago.
‘Ke apea sopo ya maswika. E ke go ka
ba le se sengwe se se ka dirago gore
sopo ye e be le tatso,’ mosepedi a realo.
‘Ke na le nama le letswai,’ go bolela
modiši. Ba di tsenya ka pitšeng.
107 7
‘Sopo ya ka ya maswika e lokile,’ go
bolela mosepedi. A fa badudi ka moka
sopo.
Mmmm... Ke sopo ye bose ya go feta
disopo tše dingwe tše ba kilego ba di ja.
Ke mang yo a bego a nagana gore go
ka ba le sopo ye bose ya maswika !
8 108
Mošomo
Ke didirišwa dife tše dirišitšwego go dira sopo ya maswika?
Ngwala lenaneo la tšona.
1 2 3
4 5 6
7 8 9
10 11 12
109
Kanegelo-28
110
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
diphoofolo, kae
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
phadišano
Medumo (poeletšo)
ee, hl, kg, kh, mm, ng, ny, th, tl, ts, tš
Modumo
kw (kwera, kwele, malokwane, nakwana)
ISBN 978-1-77580-118-4
111
Go be go na le mmutla wa makoko. O
ikgogomoša o re wona o na le lebelo le
legolo. O be o o fela o kwera diphoofolo
tše dingwe.
O fela o re, ‘Wena kubu, wena thutlwa
le wena tlou, le na le mebele e megolo,
ebile e ya le imela. Wena khudu, o
sepela ka go nanya, o pepile ntlo.’
2 112
Morago ga matšatši a se kae, khudu
ya bolela ka bogale ya re, ‘Mmutla,
tlogela makoko. Le wena ba ka go šia.’
Mmutla wa sega wa re, ‘O reng ? Ke
go kwele gabotse ? Go lokile, ga re
bone gore wa lebelo ke ofe gare ga
ka le wena.’
113 3
Ka le le latelago, mmutla le khudu ba
itokišetša phadišano. Mmutla o be o
iketlile, o tseba gore o tlo fenya.
Diphoofolo ka moka tša tla go bogela.
Tlou ya ba malokwane wa lebelo,
‘Tee-pedi-tharo, ga e ye !’
4 114
Mmutla wa kitima ka lebelo le legolo.
Ge o lebelela ka morago wa se bone
khudu. Wa sepela ka go iketla.
Go se go ye kae pula ya na. Mmutla
ga o rate pula. O be o šetše o ipona e
le mofenyi. Wa itirela bolao wa robala.
Khudu ga se ya ema le ge pula e na.
Ya feta mmutla o sa ile ka boroko.
115 5
Ka morago ga nakwana pula ya
emiša. Mmutla wa tsoga, wa gadima
ka mo le ka mo la. Khudu ya se
bonagale. Wa kitima ka lebelo gore o
be mofenyi wa lebelo.
6 116
Ge mmutla o fihla ka khutlo ya
mafelelo wa se dumele se o se
bonego. Khudu e pele !
Mmutla wa kitima ka lebelo le legolo ...
Go padile. Khudu ke mofenyi wa
phadišano !
117 7
Diphoofolo ka moka tša sega mmutla.
Mmutla wa lewa ke dihlong.
Khudu ya re, ‘O na le lebelo go feta
rena, mmutla. Fela o se be le makoko
ka lona.’
Mmutla o ithutile. Wa tlogela go kwera
diphoofolo tše dingwe. Makoko a fela.
8 118
Mošomo
Beakanya diswantšho go ya ka tatelano ya taodišo.
A B
C D
1
E F
119
Kanegelo-29
Tau le legotlo
120
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
nna, maatla, ntlogela
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
palelwa tiile
tšhaba tshwarelo
Medumo (poeletšo)
kg, hl, ll, mm, ng, ntš, ny, sw, th, tl, ts, tš
Medumo
bj (bjalo, bja, bjona)
ph (phošo, bophelo, phološitše)
ngw (lengwe, sengwe, bangwe)
ISBN 978-1-77580-119-1
121
Ka tšatši le lengwe morutišigadi Molefe
o humane Sello a lla. A mmotšiša gore
o llelang.
Sello a re, ‘Thabo le Thabiso ba
segišana ka nna. Ba re ke legotlo le
lenyenyane. Go bohloko gobane ga ke
yo mogolo le gona ke hloka maatla.’
2 122
Morutišigadi Molefe o hloka leano la go
dira gore bana ba bagolo ba se
segišane ka bana ba banyenyane.
Tau le legotlo
123 3
Tau le legotlo
4 124
Matšatši a se makae, molaba wa barei
o tantše tau. Ya leka go itokolla, ya
palelwa. Molaba o be o tiile kudu.
Meno le bogolo le maatla tša yona
tša se thuše selo. Ya rora ka modumo
wo mogolo.
125 5
Modumo wa tau wa fihla ditsebeng tša
legotlo. La ya go hlola gore go direga
eng.
Ge le bona tau, la thoma go kokona
dithapo tša molaba ka meno a lona a
bogale. La dira bjalo go fihlela le dira
lešoba le legolo la go lekana gore tau
e kgone go tšhaba.
6 126
Tau ya lebelela legotlo e inamišitše
hlogo. ‘Ke lebogile wena, legotlo la
go loka. Ke segile bonyenyane bja
gago ka phošo. Ge e le bophelo bja
ka bjona o bo phološitše.’
127 7
Ge morutišigadi Molefe a feditše go
ba balela taodišo, a hlaloša molaetša
wa yona – se nyatše bonyenyane
bja motho.
8 128
Mošomo
Ke lefoko lefe le nyalanago le seswantšho ka nepagalo?
1.
A. Tau ya swara legotlo.
B. Legotlo la swara tau.
C. Tau ya ja legotlo.
2.
A. Tau ya lokologa.
B. Tau e be e thabile.
C. Tau e be e swaregile.
3.
A. Legotlo ga le a thuša tau.
B. Legotlo le thušitše tau.
C. Tau e thušitše legotlo.
4.
A. Tau ya sega legotlo.
B. Legotlo le be le tšhaba tau.
C. Tau ya leboga legotlo.
129
Kanegelo-30
130
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
nna, maatla
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
Medumo (poeletšo)
ee, kg, hl, ll, ng, ny, sw, th, tl, ts, tš
Medumo
šw (dirišwa, didirišwa, hlapišwa)
tsw (letswai, metswako, motswako, tswaka, latswa, matswalo)
tšh (tšhuma, tšhela, tšhipi)
ISBN 978-1-77580-120-7
131
Nna, koko le mogwera wa ka Kolo re
paka dikuku. Etla o bone !
Koko o tšhuma onto ya setofo. Re hlapa
diatla ke sesepe. Ke nako ya go paka !
2 132
Koko o thubela mae a mabedi ka
sebjaneng. Kolo o tšhela komiki ya
swikiri. Ka tšhela lebese le oli. Koko
a feleletša ka go tšhela lelepolana la
vanilaesense. Mmmm, di nkga bose !
133 3
Go dirišwa lefehlo la motlakase go tswaka
metswako ya gagwe ga botse.
Ge Koko a le gare a tswaka motswako,
nna le Kolo re tlotša dipane ka botoro.
Koko a tswaka go fihlela motswako o eba
boreledi, bonolo le bobebe.
Motswako o lokile.
4 134
Koko o re ruta go tlatša dipane ka
motswako wa go lekanela. Nna le Kolo
re leka ka maatla go ekiša ka mo koko
a dirago ka gona. Koko o re re se
tlatše dipane go fetišiša ka ge dikuku di
hloka sekgoba sa go kokomoga.
135 5
Koko o bea dipane ka ontong.
A re lebelela ge re latswa malepola.
Ra re, ‘Koko, re go hlwekišetša
didirišwa tše !’
Koko a sega. ‘Difahlego tša lena le
tšona di nyaka go hlapišwa !’
Ra thuša koko go hlwekiša.
6 136
Tšhipi ya setofo ya lla. Dikuku di lokile !
Koko a tloša dipane. A di bea godimo
ga setofo gore dikuku di fole.
Ka tswaka swikiri ya aesing le meetse
go ya ka moelo wo koko a o dirilego.
Kolo a lata dikgabiši.
137 7
Ke nako ya go kgabiša dikuku.
Re gašanya swikiri ya aesing godimo
ga dikuku. Ra tlaleletša ka malekere.
Malekere a dira gore dikuku di bogege
le gore di be bose.
Re tlo di ja gosasa ka letšatši la
matswalo a koko !
8 138
Mošomo
Bala resipi ya go dira dikuku.
Resipi ya dikuku
Ditswaki (di dira dikuku tše 24)
• 2 komiki folouru
• 2 malepolana a puere ya go paka
• ½ lepolana la tiye la letswai
• 2 mae
• 1 komiki ya swikiri
• ½ komiki ya lebese
• ½ komiki ya makhura
• 1 lepolana la tiye la vanilaesense
Resipi ya aesing
(ya dikuku tše 24)
• 1½ komiki ya swikiri ya aesing
• 3 malepola a meetse
139
Kanegelo-31
140
SEPEDI
Mantšu a go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
nna, nka
ampolense balwetši
tšhwaana
Medumo (poeletšo)
ee, kg, kh, hl, ll, ng, ntš, th, tl, ts, tš
Medumo
oo (bookelong, bookelo, yoo, moo)
ph (sehlopha, maphodisa, phološa, maphelo)
ngw (ngwala, mangwalo, mohlomongwe, lengwe)
tšh (setšhaba, tšhoganetšo, tšhaba)
ISBN 978-1-77580-121-4
141
Sekolo
1 2 3
Dumelang ! Leina la
ka ke Paledi. Ke tlo
le supetša toropo
ya gešu. Ke rata
baeng !
Se ke sekolo sa
rena. Ke bala kereiti
2. Ke rata sekolo.
Morutišigadi wa rena
o re ruta go bala le
go ngwala. O
bohlale, o lokile
ebile o na le
bopelotelele.
2 142
Kereke
Ye ke kereke ya
rena. Nna le ba
lapa lešu re rapela
gona.
Re a neela ka
kerekeng ge
go kgonagala.
Moruti o a re
rerela a be a re
rapelele. Ke
moetapele wa
sehlopha sa
baopedi ba kereke.
Ebile ke moetapele
wa setšhaba.
143 3
10111
SETEIŠENE SA MAPHODISA
Se ke seteišene sa
maphodisa.
Maphodisa ba re
šireletša le go bona
gore re bolokegile.
Ba re thuša ka nako
tša tšhoganetšo.
Ke rata go namela
koloi ya bona ya
lebelo, ya go ba le
molodi wa temošo !
4
144
Borasetima mollo
Mo ke ga
borasetima mollo.
Ke rata koloi ya
bona ye kgolo e
khubedu ! E na le
leri ye telele le
meetse a go tima
mollo.
Boraditima mollo ba
bogale. Ba tloša
batho meagong ye
e tukago mollo.
145 5
BOOKELO
Mo ke bookelong.
Yela ke ampolense.
E phološa maphelo
a balwetši le
bagobadi ka go ba
tliša bookelong.
Baoki ba thuša
dingaka go re
hlahloba le go re
alafa. Ba re fa
dihlare le go re
hlaba tšhwaana.
Yo ! Ke tšhaba
go bona nalete !
6 146
BOKGOBAPUKU
Bona bokgobapuku.
Ke lefelo le le
homotšego, la khutšo
mo re balelago
gona.
Rabokgobapuku o
re fa maele mabapi
le dipuku tše bose.
O re hlohleletša go
godiša tsebo. O re
adima dipuku gore
re ye go di bala
magaeng a gabo
rena.
147 7
Poso
Mohlomongwe le nna
nka etela toropo ya
geno ka lengwe la
matšatši !
8 148
Mošomo
Ke mang yo a šomago mo? Nyalanya lefelo le motho ka nepagalo.
1 A
2 B
kereke morutišigadi
3 C
4 D
5 E
Ke ♥
KeAfrika
♥
Afrika
Bor wa
Bor wa
SEPEDI 150
SEPEDI
Lentšu le go balwa ka go lemogwa (poeletšo)
diphoofolo
Mantšu a go balwa ka go lemogwa
Medumo (poeletšo)
ee, kg, kh, hl, ng, ny, th, tl, ts, tš
Medumo
nt (moporesitente, ranta, diranta, sente, disente)
ph (phoofolo, diphoofolo, tshephe, sehlopha, diphenkwini)
tsh (tshela, tshephe, tshunyaleraga)
tšh (setšhaba, bosetšhaba, tšhelete, tšheleteng, tšhukudu)
ISBN 978-1-77580-122-1
151
Afrika Borwa e mpsha e
thomile ka 1994.
Ra amogela moporesitente
Nelson Rolihlahla Mandela.
Ra ba le koša ye mpsha
ya setšhaba. Ra ba le
folaga ye mpsha ya mebala
ye tshela.
Madiba
koša ya bosetšhaba
moeno wa naga
2 152
Tšhelete ya rena ke diranta le disente.
Re di ngwala ka tsela ye: ranta – R,
sente – c.
Tšhelete ya rena e na le moeno wa
setšhaba ka pele, ka morago e na letšoba
goba phoofolo ya Afrika Borwa.
Ka pele
Ka morago
aramolili seterelesia tshephe tholo kgokong
mogolodi poroteya
Ka morago
153 3
Diphoofolo tše di lego
tšheleteng di humanega
dirapeng tša diphoofolo.
Re na le ye kgolokgolo (tlou),
ye teleletelele (thutlwa), ya
lebelo le legologolo (lepogo).
Phoofolo ya bosetšhaba ke
tshephe. Sehlopha sa rena sa phoofolo ya bosetšhaba:
tshephe
rakpi se tsebega ka “Springboks”.
nonyana ya bosetšhaba:
mogolodi
Re na le mpšhe,
nonyana ya go di feta
kamoka ka bogolo.
dimpšhe
Re na le diphenkwini
tša mebala ya boso le
bošweu. Di dula pele
ga lewatle, di sesa ka
lebelo le legolo.
phenkwini
155 5
Hlapi ya bosetšhaba ke
galejone. E humanega
fela lewatleng la Afrika
Borwa.
Mawatle a rena a na
le dibopiwa tša go
makatša. Di akaretša
maruarua a magolo, hlapi ya bosetšhaba: galejone
6 156
Letšoba la bosetšhaba
ke poroteya. Sehlopha
sa rena sa setšhaba sa
kerikete se tsebagala
ka leina la “Proteas”.
Mohlare wa bosetšhaba
ke moserolwane.
Ke mohlare wa kgale
kudu.
Afrika Borwa e na le
mafelo a botse kudu.
noka
leganata
sethokgwa
thaba le lewatle
157 7
Re setšhaba sa molalatladi.
Re bolela maleme a go fapana.
Re na le ditšo tša go fapana.
Re ja dijo tša go fapana.
Re na le ditumelo tša go fapana.
Re Ma-Afrika Borwa ka moka.
Afrika Borwa ke ya rena.
8 158
Mošomo
Tlatša dikgoba mafokong ka go hlatha dika tša bosetšhaba.
A B C D
E F G
159
TO PARENTS / GUARDIANS
What is this book?
This book is a collection of stories at the right level for your child’s grade. The stories at the
beginning of the book are easier to read than the stories at the end.
Reading well takes time and practice so encourage your child to read often. Making mistakes is a
normal part of reading, so encourage and praise your child and help them when they get stuck.
Take an interest in what the story is about and what happens in the story. Ask your child lots of
questions and encourage them to talk about what they have read. It is important that your child
understands the meaning of what they are reading.
Puku ye ke kgoboketšo ya dikanegelo tše di lego maemong a maleba a bana ba gago. Dikanegelo tša
mathomo di bonolo go bala go feta tša mafelelo.
Mafelo ka bobedi – ngwana wa gago o tlo bala puku ye sekolong gomme wena wa mmalela yona
ka gae tšatši ka tšatši. Bana ba ba balago ka mehla ba tlwaela go bala. Thuša ngwana wa gago go
hlokomela puku le go e swara gabotse gomme ba e be a ka mokotleng wa dipuku ka morago ga go
bala. Ngwana wa gago a ye le yona sekolong tšatši ka tšatši.
Hlohleletša ngwana wa gago gore a go balele goba a balele leloko la lapa tšatši ka tšatši. A ka ipalela
teng. Wena goba leloko la lapa le ka mmalela kanegelo. Dira gore go bala e be selo sa go ka ipshina
sa letšatši le letšatši. Le ge e ka ba metsotso ye lesome ka letšatši e ka dira phapano ngwaneng wa
gago.
Go bala gabotse go tšea nako le go ka itlwaetša, ka gona hlohleletša ngwana wa gago go bala ka
mehla. Gore ngwana wa gago go dira diphošo go tlwaelegile, ebile ke seripa sa go ithuta, hlohleletša
le go reta ngwana mo a šitwago. Bontšha kgahlego go seo ba se balago le se se diragago taodišong.
Botšiša dipotšišo le go mo hlohleletša go bolela ka seo a se badilego. Go bohlokwa gore ngwana wa
gago a kwišiše se ba se balago.
Morutiši ke yena yo a akanyago le go šišinya gore ngwana wa gago o bala le go dira tlwaetšo ka
kanegelo efe. Go bohlokwa gore ngwana wa gago a kgone go bala mantšu a mantši. Ge kanegelo e
le bothata e tlo mo swariša bothata le gona baka se ishine ka yona. Ge a hwetša bothata ka yona o
mo kgethele ye bonolo. Maikemišetšo ke go aga boitshepo gore ba kgone go bala go ya ka maemo a
bona. Go bohlokwa gore ngwana bale taodišo leboeletša pele a ka fetela go ye nngwe.
Dira bonnete gore leina la ngwana le ngwadilwe letlakaleng la mathomo la puku. Ge go kgonega
apeša puku go ka ešireletša ditšhila. Go bohlokwa go ruta bana go hlokomela dipuku. Ba se di kobe,
le gona ba hlape diatla pele ba swara dipuku. Be a puku kgole le masea gore a se e senye.
Ge puku e timetše goba e sentšwe ke masea, boledišana le morutiši go bona ge go na le dipuku tša
tlaleletšo. Go bohlokwa ngwana wa gago go hlokomela puku ya gagwe gore e se timele.